Kako nega z osebnim odnosom vpliva na prašiče

Prvi rezultati kažejo naslednje: božanje in druga pozitivna dejanja bi lahko celo spremenila način, kako prašiči predelujejo čustva.

Testni subjekti Jeana-Loupa Raulta so posebni. Učijo se hitreje kot psi in so izrazite osebnosti. Z vrstniki sklepajo tesna prijateljstva in uživajo v stikih z ljudmi. Poleg tega imajo njihovi možgani enako strukturo kot človeški možgani.

"Prašiči," pojasnjuje raziskovalec, "so zelo inteligentni in imajo zapleteno družbeno življenje in socialno vedenje." Primer prašičev nas veliko nauči o odnosu med ljudmi in živalmi.

Raultovo strokovno področje, raziskave dobrega počutja živali, se že dolgo osredotoča na prepoznavanje stresa, agresije ali strahu pri živalih. Pozitivna čustva so bila izvzeta iz enačbe. "Do zdaj je obstajalo le nekaj znanstvenih kazalnikov, ki so pokazali, ali nas ima žival resnično rada," pravi Rault.

S projektom "Mehanizmi pozitivnih interakcij med ljudmi in živalmi", ki ga financira znanstveni sklad FWF, želi do neke mere zapolniti to vrzel v znanju.

Skupaj s svojo ekipo želi ugotoviti, katera vedenja živali pomenijo pozitivno interakcijo z ljudmi. Zanima ga, kako to kratkoročno spremeni nevrotransmiterske snovi v prašičjih možganih, dolgoročno pa razvoj možganov in imunski sistem živali.

Za odgovore na ta vprašanja uporablja metode iz vedenjske biologije, nevroznanosti, psihonevroimunologije, fiziologije in proteomike.

Dolgo časa so se raziskave dobrega počutja živali osredotočale na prepoznavanje stresa ali strahu pri živalih. Medtem se je pozornost preusmerila na učinke pozitivnih čustev. Razlog za to je, da je doslej na voljo le malo znanstvenih dokazov o tem, kako delujejo dobri medsebojni odnosi med ljudmi in živalmi.

Projekt Mehanizmi pozitivnih interakcij med človekom in živaljo (2020-2024) financira fundacija FWF s približno 400.000 EUR.

Crkljanje za znanost

Predmet raziskovalnega projekta, ki bo trajal do oktobra 2024, so domači prašiči. Rodili so se na kmetiji Medau, ki je del Univerze za veterinarsko medicino na Dunaju. Po odstavitvi od matere jih kot štiri- do pettedenske "najstnike" razdelijo v skupine. Štiri mesece nato potekajo različni poskusi.

V prvem se preučuje vprašanje, kaj je značilno za pozitivno interakcijo. V ta namen doktorska študentka Suzanne Truong dva do tri tedne vsak dan dela s prašiči, da bi z njimi vzpostavila pozitiven odnos.

Dva dni z živalmi sodeluje na standardiziran način, tako da jih 15 sekund večkrat poboža, nato pa sledi enako dolg odmor. Dva dni je interakcija bolj naravna. Doktorska študentka prašiče dlje gladi, ko se ji na primer približajo, in se odziva tudi na njihove osebne želje. Raziskovalci nato analizirajo, kako se prašiči obnašajo.

"Želeli smo primerjati te vrste interakcije, da bi ugotovili, ali naravni pristop povzroči drugačen odziv," pojasnjuje Rault. S svojo ekipo trenutno interpretira ugotovitve.

Prašičji možgani so podobni človeškim

V drugem poskusu želi ugotoviti, kako pozitivna interakcija z ljudmi spremeni nevrotransmiterske snovi v možganih živali.

"Prašičji možgani imajo enako strukturo kot človeški možgani. Ko imajo prašiči pozitivne izkušnje, vidimo, da se nekatere regije, povezane s čustvi, kot je amigdala, spremenijo," pojasnjuje Rault. Pri tem se sproščajo podobni hormoni, ki so aktivni tudi pri ljudeh.

Da bi raziskovalec dobrega počutja živali lahko izmeril in analiziral te spremembe, sta anesteziolog in veterinar z Univerze za veterinarsko medicino prašiče uspavala in jim v hrbtenico namestila kateter. Živali lahko po posegu nekaj dni okrevajo.

Podoktorska raziskovalka Oceane Schmitt nato pozitivno rokuje z živalmi. Skozi kateter v različnih časovnih presledkih odvzame največ 0,2 mililitra cerebrospinalne tekočine.
Ta tekočina vsebuje nevrotransmiterje, ki so jih sprostili možgani. Cerebrospinalna tekočina se v telesu živali dnevno obnavlja.

Oksitocin in drugi običajni osumljenci

"Vzorce analiziramo na prisotnost običajnih nevrotransmiterjev, kot so oksitocin, dopamin in serotonin," pravi Jean-Loup Rault.

"Oksitocin naj bi bil med drugim odgovoren za vzpostavljanje vezi, dopamin pa za željo, da bi nekaj naredili. Opioidi so med drugim namenjeni temu, da se počutite dobro. Pri tem sodeluje tudi serotonin. Mi smo prvi, ki skupno obravnavamo te sinergistične snovi," pojasnjuje Rault.

Preliminarni rezultati kažejo, da se raven dopamina in serotonina v cerebrospinalni tekočini spremeni po pozitivnih interakcijah z ljudmi.

Poleg nevrotransmiterjev so v cerebrospinalni tekočini tudi beljakovine. Sodelavci Avstrijske akademije znanosti (ÖAW) raziskujejo, kako se pri interakcijah spreminja njihova raven. Pri tem vstopajo na popolnoma neznano področje.
"Želimo ugotoviti, ali se spreminja kaj, česar še ne poznamo - navsezadnje obstaja 30.000 beljakovin," pravi Rault.

"To je res lepo."

Tretji poskus postavlja vprašanje: ali pozitivne interakcije spremenijo imunski sistem in razvoj prašičevih možgan? Pred začetkom raziskave jih uspavajo in z magnetnoresonančnim tomografom posnamejo njihove možgane.

Dvanajst tednov polovica prašičev živi brez pozitivnih interakcij. Oceane Schmitt je vsak dan delala z drugo polovico. Ob koncu študije živali ponovno pregledajo z magnetno resonanco.

"Vidimo, da so nekatere regije bolj razvite ali povezane, če so živali imele pozitivne izkušnje," pojasnjuje Rault. Ena od njih je amigdala, del možganov, ki uravnava čustva.
"To je res lepo. Kaže, da lahko glede na to, kako sodelujemo z živalmi, vplivamo na to, kako se spopadajo s situacijami ali čustvi - in to verjetno vse življenje," pravi raziskovalec dobrega počutja živali. To je še posebej izjemno, saj ljudje s prašiči preživijo le nekaj minut na dan.

Osredotočanje na pozitivne izkušnje

Jean-Loup Rault s svojo raziskavo utira pot v raziskovanje dobrega počutja živali, ki se je dolgo osredotočalo na negativne izkušnje. Skupaj z drugimi vodilnimi raziskovalci je januarja 2024 prvič opredelil izraz "pozitivne raziskave dobrega počutja živali".

"Spoznali smo, da gre za to, da ima žival pozitivne izkušnje in pozitivne občutke ter občutek, da lahko sama odloča o svojem življenju," pojasnjuje. Njegovi poskusi kažejo, da lahko človek vpliva na to, kako srečna in zadovoljna je žival.

Jean-Loup Rault vodi Inštitut za znanost o dobrem počutju živali in živinorejo na Univerzi za veterinarsko medicino na Dunaju. Raziskuje na stičišču fiziologije, vedenja živali in nevroznanosti.

Študiral je kmetijske, okoljske in živilske vede ter vede o živalih in etnologijo v Angersu in Parizu. Rault je doktoriral iz vedenja in dobrega počutja živali na univerzi Purdue v West Lafayettu v ZDA, med drugim pa je raziskoval tudi v znanstvenem centru za dobro počutje živali na univerzi v Melbournu v Avstraliji. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado za novega raziskovalca Mednarodnega združenja za uporabno etologijo.

https://scilog.fwf.ac.at/