Študija Univerze v Hohenheimu: vedenje o povezavi med mlekom in rojstvom telet je med prebivalci šibko

Povezava, ki se je po podatkih univerzitetne študije veliko ljudi sploh ne zaveda. Še manj znano pa je dejstvo, da trga za ta ekološka teleta praktično ni. Zato se večina živali proda konvencionalnim kmetijam.

Raziskovalci iz Hohenheima so skupaj z Univerzo uporabnih znanosti Nürtingen-Geislingen (HfWU) v okviru projekta "WertKalb" razvili rešitve za ta problem telet.
Povečanje proizvodnje mleka pomeni, da se rojeva vedno več telet. Razlog za to je, da morajo krave roditi tele enkrat na leto, da lahko neprekinjeno proizvajajo mleko. "Ta teleta niso cenjena - ne etično, ne ekonomsko," obžaluje prof. dr. Mizeck Chagunda z Oddelka za živinorejo in vzrejo v tropih in subtropih na Univerzi v Hohenheimu.

Predvsem moške mlade živali, pa tudi odvečne ženske mlade živali, ki niso potrebne za vzdrževanje populacije krav molznic, se prodajo v starosti nekaj tednov in odpeljejo v severno Nemčijo ali v tujino, kjer jih pitajo za zakol. To še posebej velja za ekološke mlečne kmetije: na ekoloških kmetijah v nemškem Baden-Württembergu se trenutno vsako leto rodi več kot 22 000 presežnih telet.

To ne pomeni le dolge transportne poti za živali, temveč tudi, da te običajno zapustijo regionalno ekološko vrednostno verigo, saj jih običajno prodajo konvencionalnim rejcem za pitanje. To je nezadovoljivo tako za ekološke kmete kot za ljudi, ki kupujejo ekološke proizvode.

Iskanje rešitev: vsi moramo stopiti skupaj

Po ugotovitvah raziskovalcev je glavni vzrok v specializaciji mlečnih kmetij: "Prišlo je do ločitve velikega trga mleka in razmeroma majhnega trga mesa: Povpraševanje po ekološkem mleku je nesorazmerno večje kot po ekološki teletini in govedini," pojasnjuje Josephine Gresham, koordinatorica projekta "Inovativne strategije za etično ustvarjanje vrednosti telet iz ekološke prireje mleka" ali krajše "WertKalb".

Kako pa je mogoče rešiti to težavo? Raziskovalci z Univerze v Hohenheimu in HfWU so skupaj z ekološkimi kmeti, ekološkimi združenji, organizacijami proizvajalcev in prodajnimi organizacijami ter posameznimi strokovnjaki razvili strategije vzdolž celotne vrednostne verige mlečne živinoreje - od reje živali do živinoreje in trženja.

"Projekt, kot je ta, je lahko uspešen le, če vsi stopijo skupaj in so pripravljeni konstruktivno sodelovati," poudarja vodja projekta prof. dr. Chagunda.

Raziskovalci so razvili celoten katalog ukrepov. Začeli so z načini, kako se izogniti temu, da bi sploh vzredili toliko telet: "Če bi na približno 13 odstotkih kmetij v Baden-Württembergu podaljšali čas med rojstvi za samo tri mesece, bi se rodilo približno sedem odstotkov manj telet, ne da bi se občutno zmanjšala mlečnost," pravi Josephine Gresham. Če bi se ta čas podaljšal za šest mesecev, bi bilo lahko celo za 14 odstotkov manj."

Temu sledijo pristopi, s katerimi bi pitanje naredili bolj zanimivo. Ti bi lahko vključevali dvonamenske pasme, ki proizvajajo tako mleko kot meso, pa tudi tako imenovane komercialne ali križane pasme, pri katerih teleta hitreje pridobivajo na teži in imajo boljšo kakovost mesa. Kakovost mesa izboljša tudi zakol brez stresa na kmetiji izvora.

Vsaka kmetija mora najti svojo pot - poziv za politiko

"Vendar pa ne more obstajati ena strategija za vse kmetije; vsaka kmetija mora razviti svojo individualno strategijo," povzema Josephine Gresham. "Politiki morajo določiti razumne okvirne pogoje, ki jih bodo kmetje lahko izpolnjevali in ki bodo dopuščali manevrski prostor za posamezne okoliščine zadevne kmetije."

Problem je med prebivalci večinoma nepoznan

Vendar so potrošniki odločilni dejavnik pri vseh ukrepih - le če kupujejo in uživajo meso, se kmetom izplača vzreja telet in nadaljnje naložbe. Po ugotovitvah raziskovalcev sta informiranje in izobraževalno delo pri tem pomemben ključ.

Reprezentativna spletna anketa, v kateri je sodelovalo 918 udeležencev iz južne Nemčije, je dala nekaj presenetljivih rezultatov. Sicer je 63 odstotkov vprašanih vedelo, da se krave in teleta pogosto ločijo takoj po rojstvu in da se mlada teleta pogosto prevažajo na dolge razdalje. Vendar pa oznak, kot je "Čas za dva - za kravo + tele", ki se podeljujejo proizvodom, pri katerih teleta prvih nekaj mesecev življenja preživijo z materjo, večinoma ne poznajo. Tudi druge prakse, problem nizke tržne vrednosti presežnih ekoloških mlečnih telet in majhnega povpraševanja po ekološkem govejem mesu so bili znani le šestim odstotkom udeležencev.

"Zdi se, da se veliko ljudi ne zaveda povezave med mlekom in govedino ali teletino," pravi avtorica študije Mareike Herrler z Oddelka za uporabno prehransko psihologijo na Univerzi v Hohenheimu.

"Morda pa to dejstvo tudi zamolčijo, da bi se izognili občutkom krivde pri nakupu mlečnih izdelkov."

Dobro počutje živali je pomembno - okus in denar sta še pomembnejša

Večina ljudi je zaskrbljena zaradi dobrega počutja mlečnih telet in sočustvuje s temi živalmi. Dobrobit živali je zato eden najpomembnejših motivov za nakup ekoloških živil: "Ljudje, ki se zavedajo problemov v živinoreji, pogosteje kupujejo ekološko mleko in mlečne izdelke - morda v prepričanju, da prispevajo k dobrobiti živali," pravi Mareike Herrler.

"Dejansko pa je ljudem še pomembnejši okus izdelkov, zato morajo biti tudi finančno sposobni, da si privoščijo običajno dražje izdelke," pravi strokovnjakinja in povzema še en rezultat svoje študije.

Anketiranci z višjim neto dohodkom gospodinjstva so pogosteje uživali ekološka živila na splošno ter ekološko mleko in mlečne izdelke.

Posredovanje znanja - spodbujanje povpraševanja

Ciljno usmerjene informacije o problemu in možnih rešitvah spodbujajo pripravljenost za nakup etično pridelanih mlečnih in mesnih izdelkov: "Ljudje so vsekakor pripravljeni prispevati svoj delež za dobro počutje živali. Vendar potrebujejo spodbude in pravo obliko informacij," pojasnjuje profesorica Nanette Ströbele-Benschop z Oddelka za uporabno psihologijo prehrane.

Pri telečjem mesu, na primer, kupci pričakujejo predvsem svetlo in nežno meso. Vendar je kakovostno meso telet, ki so vzrejena v skladu z veljavnimi standardi dobrega počutja živali, izrazito rdeče barve.

"Pomembno je poudariti, da je rdeča barva telečjega mesa pravzaprav znak kakovosti," pravi prof. dr. Chagunda, "saj vsebuje več nenasičenih maščobnih kislin in ima bolj dragoceno strukturo beljakovin kot belo meso."

Raziskovalci vidijo dobro izhodišče za povečanje povpraševanja po ekološki telečji mesnini v podjetniški prehrani, na primer v menzah, kantinah in kafeterijah. To ponuja priložnost, da potrošniki poskusijo jedi iz že predelane ekološke teletine in hkrati pridobijo informacije.

Ponudba je bila v pilotnem preizkusu dobro sprejeta, vodstvo menze pa namerava tudi v prihodnje dajati prednost ekološkim izdelkom. "Kljub temu je pomembno, da je meso mogoče najti tudi v supermarketu za vogalom," poudarja Mareike Herrler.