Schmallenberg virus – možganske regije različno občutljive

Ko virus Schmallenberg (SBV) inficira odraslo govedo, ovce ali koze te običajno kažejo le blage klinične znake. V primeru infekcije breje živali pa se pojavljajo hudo poškodovane novorojene živali ali prihaja do prezgodnjih porodov.

O mehanizmih delovanja SBV je do sedaj le malo raziskanega. Za razvoj učinkovite terapije proti bolezni pa bo potrebno dobro znanje o poteku infekcije. S tem namenom so znanstveniki kolegija College of Medical, Veterinary and Life Sciences iz Univerze v Glasgowu, Inštituta za patologijo Visoke šole v Hannovru TiHo in Urada za veterinarske raziskave v Arnsbergu raziskovali vnetne celice, ki se pojavljajo sočasno z infekcijo SBV v centralnem živčnem sistemu. Rezultate so objavili v strokovni spletni publikaciji PLoS ONE.

Za namene raziskave so strokovnjaki pregledali vzorce 82 novorojenih in naravno okuženih telet, kozličkov in jagnjet, pri katerih so iskali dokaze za vnetje v možganih in hrbtenjači. Le v 15 primerih so uspeli dokazati vnetje centralnega živčnega sistema.

Pri vseh 15 živalih so potrdili limfohistiocitarni meningoencefalomielitis. Posebej prizadeti so bili mezencefalon, parietalni in temporalni reženj. Prof. dr. Wolfgang Baumgärtner, vodja Inštituta za patologijo je dejal: "To kaže na dejstvo, da so različne možganske regije različno dovzetne za infekcijo s Schmallenberg virusom."

Najpogosteje so znanstveniki lahko dokazali CD3 pozitivne T celice, CD79 pozitivne B celice in CD68 pozitivne makrofage. Da se vnetje možgan in hrbtenjače pri inficiranih živalih le redko pojavlja nakazuje na dejstvo, da v razvoju obolenja pomembno vlogo igra čas okužbe fetusa ter s tem odziv njegovega imunskega sistema.

Tipične spremembe na možganih pri okuženih živalih so porencefalija (cistične votline v možganskem tkivu) in hidranencefalija (vodenoglavost). Strokovnjaki so pojav najpogosteje na preiskovanih vzorcih v temporalnih režnjih. Sočasno z omenjenimi spremembami možgan so dokazali tudi uničena mielinska vlakna in aksone.

S spremembami so živčne celice inficirane z virusom izgubile svojo strukturo. Zaradi močnih poškodb celice odmrejo. Več kot je okuženih celih, hujše so tkivne poškodbe. Kot posledica se v možganih prizadetih živali pojavijo cistične votline, ki jih imenujemo tudi pore.

Funkcija centralnega živčnega sistema je zaradi tega močno prizadeta. Posledično zaradi poškodovanih živčnih celic se pri okuženih mladičih pojavlja slaba razvitost mišičnega tkiva okončin, katera povzroči ukrivljenost okončin v času brejosti. Tako ukrivljene okončine, ki so značilne za okužbo mladičev s SMV imenujemo artrogripoza.

Schmallenberg virus je relativno nov povzročitelj, ki ga uvrščamo med Orthobunyaviruse. Prvemu dokazu virusa, jeseni leta 2011 v Nemčiji, je sledila hitra širitev po ostalih evropskih državah, kot so Nizozemska, Belgija, Francija in Velika Britanija.

Virus inficira govedo, ovce in koze, pa tudi bizone in alpake, pri tem pomembno vlogo igra prenos preko krvosesih vmesnih gostiteljev kot so komarji. Okužba odraslih živali navadno poteka z blagimi simptomi.

Ob infekciji brejih živali so znaki odvisni od obdobja brejosti, v katerem je prišlo do okužbe in variirajo od reprodukcijskih motenj, abortusov in različno motečih razvojnih motenj novorojenih mladičev.

Izvirna objava

Immunophenotyping of Inflammatory Cells Associated with Schmallenberg Virus Infection of the Central Nervous System of Ruminants.
Herder V, Hansmann F, Wohlsein P, Peters M, Varela M, et al.
PLoS ONE, DOI:10.1371/journal.pone.0062939