Referenčne DNK razrivajo nove informacije o zgodovini udomačevanja govedi v Evropi

Strokovna revija " Scientific Reports" je objavila rezultate aktualne študije švicarske skupine raziskovalcev. Današnje domače govedo je udomačena različica tura, divje vrste goveda, ki je izumrla v 17. stoletju. Proces udomačitve se je pričel že pred 10.000 leti na bližnjem vzhodu.

S preiskavo DNK so strokovnjaki ugotovili, da so imeli turi iz Bližnjega vzhoda genetski podpis (mtDNA), tako imenovano T-haploskupino, ki se je dedovala preko matere. Tudi današnje govedo še zmeraj nosi ta podpis, ki kaže na njihov izvor iz včasih udomačenega goveda Bližjega vzhoda. Iz ugotovitve sledi dejstvo, da se je ob selitvi kmetijstva iz Bližnjega vzhoda proti Evropi na naše ozemlje priselilo tudi govedo.

Sočasno z domestikacijo na Bližnjem vzhodu so avtohtone pasme tur goveda v Evropi pripadale P-haploskupini. Do sedaj se je predvidevalo, da omenjena evropska vrsta genetsko in imela nikakršnega vpliva na domače govedo, priseljeno v neolitiku (5.500 -.2.200 pr.n.št.)

Majhne krave so delovne živali

Raziskovalci iz švicarskega mesta Basel so med delom ob jezeru Biel, med ostalimi najdbami skeletov, naključno našli majhno živalsko dlančnico, ki je pripadala neolitskemu domačemu govedu. Preiskali so njen mtDNK. Analiza je pokazala, da kost nosi genetski podpis P-haploskupine evropskega tur goveda.

S to ugotovitvijo odkritje kosti prvič nedvoumno dokazuje, da so se evropske samice parile tudi z domačim govedom, priseljenim iz Bližnjega vzhoda. Kost iz časa 3.100 pr.n.št. torej potrjuje davno križanje med evropskimi samicami divjega goveda in bližnjevzhodnimi udomačenimi samci.

"Ali je šlo za posamezen primer, ali za ciljano križanje med vrstama na podlagi rezultatov ni mogoče trditi," pojasnjuje Prof. Jörg Schibler, vodja Raziskovalne skupine za integrativno prazgodovinsko in naravoslovno arheologijo z Univerze v Baslu. Žival, kateri je pripadala dlančnica, je bila izjemno majhna. Višina vihra je komaj dosegla 112 centimetrov.

"Iz odkritja izhajajo številna vprašanja: koliko je bila zaradi tega otežena kopulacija in porod? In koliko generacij je se moralo izmenjati, da so nastale tako majhne živali?" pomembnost najdbe poudari specialistka za arheološko genetiko Angela Schlumbaum.

Strokovnjaki predvidevajo, da so kmetje stare kulture iz let 3.400 – 2.750 pr.n.št., iz katerega izvira najdena kost, z namernim križanjem z divjo različico tura poskušali vzrediti novo, manjšo vendar robustnejšo obliko domačega goveda, ki bi bila zelo uporabna kot delovna žival.

Publikacija:

Schibler, J., Elsner, J. & Schlumbaum A.
Incorporation of aurochs into cattle hern in Neolithic Europe: single event or breeding?
Scientific Reports 4, 5798, published 23 July 2014 | doi: 10.1038/srep05798