Protitelesa lame bi naj predstavljala revolucijo v terapiji in diagnosticiranju limfoma

Te živali imajo namreč ob običajnih velikih protitelesih še majhna, tako imenovana težkoverižna protitelesa. Iz njih strokovnjaki z uporabo genetskih metod izdelajo še manjše delce, s katerimi lahko markirajo beljakovine na površini celic limfoma. Skupina raziskovalcev iz Hamburga se bo sedaj poglobljeno ukvarjala z nadaljnjim razvojem teh "nanotelesc" za zdravljenje limfomov.

Trenutno se za terapijo limfoma ob klasični kemoterapiji dodatno uporabljajo protitelesa, ki so usmerjena proti površinskemu celičnemu proteinu CD38. Ta protitelesa povzročajo manjšanje tumorjev, vendar pa zaradi svoje velikosti težko prodirajo v njegovo notranjost. Tako posamezne tumorske celice preživijo.

Dr. Peter Bannas iz Klinike za radiologijo in prof. Friedrich Koch-Nolte iz Inštituta za imunologijo Univerzitetne klinike v Hamburgu sta sedaj združila moči, da bi preverila, ali se zaradi uporabe desetkrat manjših nanotelesc proti CD38 poveča prodiranje v tumorje ter se na podlagi tega povečajo tako diagnostične kot terapevtske prednosti v primerjavi s konvencionalnimi protitelesi.

Friedrich Koch-Nolte je že pred pričetkom raziskav lahko dokazal, da se pridobljena nanotelesca lame tako in vitro, kot na mišjem modelu, ne le vežejo na specifične površinske proteine limfomskih celic, temveč imajo sočasen vpliv tudi na njihovo delovanje.

Peter Bannas je dokazal limfome pri miših z uporabo radiologije in fluorescenčno markiranih nanotelesc. V primerjavi z običajno uporabljenimi protitelesi se je uporaba nanotelesc izkazala kot desetkrat učinkovitejša.

Namen naveze med obema strokovnjakoma je nadaljnji razvoj nanotelesc za sočasno uporabo v diagnostične in terapevtske namene, tako imenovano „teranostiko“.