Med najbolj pomembne simptome BVD spadajo teave plodnosti
(20.05.2014) BVD je pogosto vzrok raznim teavam plodnosti. Teave pri razmnoevanju pa e kmalu povzročajo tudi finančne izgube, saj posledično trpi uspenost in rast celotne črede.
Raziskavo je izpeljala ekipa GfK Animal & Crop Health v letu 2013 ter vanjo vključila 684 veterinarjev in 495 posestnikov govejih čred (za vzrejo in razplod) iz vse Evrope.
Največja raziskava s tega področja doslej je pokazala, da so sodelujoči opazili pet učinkov BVD na plodnost ivali. Najpogosteje so kot največje povzročitelje izgub omenili abortuse, neplodnost in malformacije plodov.
Poznavanje BVD statusa lastne črede je prvi korak v borbi proti BVD
Kljub regionalnim posebnostim se je ob koncu raziskave prikazala enotna celotna slika. Najpogosteje prav nediagnosticirana BVD v čredah povzroča značilne teave. Saj so ivali na prvi pogled zdrave je bolezenske simptome teavno odkrivati.
Skupaj s teavami plodnosti je imunosupresivno delovanje virusa tudi vzrok za obolenja dihal in slabe splono zdravstveno stanje črede.
Redka cepljenja proti BVD v Evropi
Evropska raziskava je pokazala, da večina veterinarjev, kar 90%, priporoča cepljenje proti BVD, kljub temu pa jo praktično rejci le redko izvajajo, na kar kaejo naslednje tevilke:
- Velika Britanija 81%
- Irska 73%
- panija 70%
- Italija 51%
- Francija 29%
- Nemčija 16%
- Nizozemska 16%
Pridobivanje statusa BVD in manjanje izgub
Govedorejci, ki niso nikdar cepili ter naenkrat pričeli s to prakso, so v večini primerov s programom za eradikacijo pričeli ele na podlagi pozitivnih testov za BVD in so ele takrat spoznali, da imajo v čredi prisoten BVD virus. Poudarek ob tem dejstvu je, da se kmetje za cepljenje ne odločajo brez dokaza o prisotnosti bolezni in izvajanje pričnejo ele pod posebnimi pogoji.
Če elijo veterinarji torej dosegati boljo precepljenost na Evropskem področju, bodo morali kot prvi korak pogosteje ugotavljati statuse čred glede BVD. Pripravljenost za cepljenje se na podlagi tudije za tem sama po sebi znatno izbolja.
Evropske članice elijo motivirati govedorejce za oddajo vzorcev mleka, krvi ali uhljev za določitev statusa črede. Ob tem je tudija pokazala, da se v tem primeru lastniki čred najraje odločajo za vzorce uhlja ali krvi.
Eno dejstvo pa je v vsakem primeru jasno, ne glede na izbrano metodo ugotavljanja statusa govedi: Kdor ve, kaken je zdravstveni status njegove črede, je naredil prvi korak v smeri zmanjevanja izgub zaradi prisotnosti BVD.
Dr. Heike Engels