Med najbolj pomembne simptome BVD spadajo težave plodnosti
BVD je pogosto vzrok raznim težavam plodnosti. Težave pri razmnoževanju pa že kmalu povzročajo tudi finančne izgube, saj posledično trpi uspešnost in rast celotne črede.
Raziskavo je izpeljala ekipa GfK Animal & Crop Health v letu 2013 ter vanjo vključila 684 veterinarjev in 495 posestnikov govejih čred (za vzrejo in razplod) iz vse Evrope.
Največja raziskava s tega področja doslej je pokazala, da so sodelujoči opazili pet učinkov BVD na plodnost živali. Najpogosteje so kot največje povzročitelje izgub omenili abortuse, neplodnost in malformacije plodov.
Kljub regionalnim posebnostim se je ob koncu raziskave prikazala enotna celotna slika. Najpogosteje prav nediagnosticirana BVD v čredah povzroča značilne težave. Saj so živali na prvi pogled zdrave je bolezenske simptome težavno odkrivati.
Skupaj s težavami plodnosti je imunosupresivno delovanje virusa tudi vzrok za obolenja dihal in slabše splošno zdravstveno stanje črede.
Redka cepljenja proti BVD v Evropi
Evropska raziskava je pokazala, da večina veterinarjev, kar 90%, priporoča cepljenje proti BVD, kljub temu pa jo praktično rejci le redko izvajajo, na kar kažejo naslednje številke:
- Velika Britanija 81%
- Irska 73%
- Španija 70%
- Italija 51%
- Francija 29%
- Nemčija 16%
- Nizozemska 16%
Pridobivanje statusa BVD in manjšanje izgub
Govedorejci, ki niso nikdar cepili ter naenkrat pričeli s to prakso, so v večini primerov s programom za eradikacijo pričeli šele na podlagi pozitivnih testov za BVD in so šele takrat spoznali, da imajo v čredi prisoten BVD virus. Poudarek ob tem dejstvu je, da se kmetje za cepljenje ne odločajo brez dokaza o prisotnosti bolezni in izvajanje pričnejo šele pod posebnimi pogoji.
Če želijo veterinarji torej dosegati boljšo precepljenost na Evropskem področju, bodo morali kot prvi korak pogosteje ugotavljati statuse čred glede BVD. Pripravljenost za cepljenje se na podlagi študije za tem sama po sebi znatno izboljša.
Evropske članice želijo motivirati govedorejce za oddajo vzorcev mleka, krvi ali uhljev za določitev statusa črede. Ob tem je študija pokazala, da se v tem primeru lastniki čred najraje odločajo za vzorce uhlja ali krvi.
Eno dejstvo pa je v vsakem primeru jasno, ne glede na izbrano metodo ugotavljanja statusa govedi: Kdor ve, kakšen je zdravstveni status njegove črede, je naredil prvi korak v smeri zmanjševanja izgub zaradi prisotnosti BVD.
Dr. Heike Engels
Sorodni članki
Novice
Deli ta članek na:
Literatura Literatura Literatura

Praktikum za veterinarske tehnike
(7. jul 2025) Učbenik za srednješolsko strokovno izobraževanje - avtorici Nina…Oskrba živali
(1. jun 2025) Učbenik je namenjen veterinarskim tehnikom ter vsem, ki…Laserska terapija v veterinarski medicini: Fotobiomodulacija
(13. maj 2025) Celovit in posodobljen priročnik o klinični uporabi laserjev…Mednarodni dogodki Mednarodni dogodki Mednarodni dogodki

EERVC 2025 v Ljubljani
(13. jun 2025) Letošnji 8. kongres Eastern European Regional Veterinary Conference…AniCura CEE Medicinski Kongres 2025
(11. maj 2025) 6. in 7. junija 2025 AniCura vabi na…World Feline Congress 2025
(9. maj 2025) Vodilni dogodek v veterinarski stroki za izpopolnjevanje na…Nagrade in štipendije Nagrade in štipendije Nagrade in štipendije
