Manjšanje stresa mladih koz z vključevanjem v novo čredo ob primernem trenutku

Raziskovalci so sedaj ugotovili, pod katerimi pogoji je za mlade koze vključitev in privajanje na že obstoječo čredo manj stresna izkušnja. Najboljši trenutek za to je kmalu po odstavitvi, ko so v čredi še drugi mladiči. Rezultate študije so objavili v strokovni reviji Journal of Dairy Science.

V čredah mlečnih koz je običajna praksa, da se mlade kozličke loči od njihovih mater že nekaj dni ali tednov po kotitvi. Na ta način v proizvodnji ostaja več kakovostnega mleka, namenjenega za nadaljnjo prodajo, namesto da bi se porabilo za prehrano mladičev.

Po odstavitvi običajno rejci mlade živali ponovno vključijo v čredo po približno osmih mesecih. Ali je to čas po prvih brejostih mladih koz ali po prvih kotitvah nove generacije mladičev.

Socialna struktura kozje črede ima strogo hierarhijo in po prihodu novih živali si morajo te ponovno izboriti svoje mesto. Zaradi tega lahko spremembe in novosti v čredah vodijo do hudih rivalstev in izzovejo agresivno vedenje. Omenjene stresne situacije se posledično kažejo tudi s slabšo produkcijo mleka. Prav tako je za dobrobit živali pomembno, da niso podvržene stresu.

Doječe samice doživljajo manj stresa

Za najenostavnejše vključevanje mlade koze v že izoblikovano čredo je potrebno najti pravi trenutek. Strokovnjaki so za študijo izbrali 32 mladih koz. Polovica živali so uvedli v čredo v času tako imenovane presušitve. V tem času so mlade in starejše koz breje in ne proizvajajo mleka.

Drugi del poskusnih živali je bil uveden v čredo kmalu po kotitvah, ko so vse koze proizvajale mleko in so kozlički še bili skupaj z odraslimi živalmi. Rezultat: mlade koze so v splošnem doživljale občutno manj socialnega stresa, če so se vključile v čredo takoj po kotitvah.

V presušenih čredah so namreč bile pogosteje soočene z agresivnim socialnim obnašanjem in so pri testiranjih imele močno povišane ravni stresnih hormonov. "Najverjetneje povzroča prisotnost mladičev izločanje oksitocina pri odraslih kozah.

Hormon pa ne povzroča le povezovanja matere in njenega kozlička, temveč deluje tudi pomirjevalno in zmanjšuje stres. Posledično so agresije izjemno redek pojav in v splošnem poteka vključevanje novih članov v čredo bolj sproščeno," pojasnjujejo avtorji.

Mlade koze želijo bližino svojih prijateljev

Ko so mlade koze vključene v novo čredo, bodo najprej iskale bližino poznanih sovrstnic. Tako oblikujejo majhne podskupine živali. Strokovnjaki pojasnjujejo: "Socialno in raziskovalno vedenje v čredi je zanesljiv indikator stopnje stresa pri živalih. Koze, ki ne doživljajo stresa, se pogosteje družijo tudi z nepoznanimi in odraslimi kozami. Koze, ki doživljajo stres, se raje obkrožijo s poznanimi predstavnicami, ki so njihove vrstnice."

V naslednjih študijah si raziskovalci želijo razvozlati vprašanje, ali se stopnja stresa zmanjša zaradi prisotnosti mladičev, ali pa ima najpomembnejšo vlogo faza produkcije mleka pri kozah.

Poudarek skupine strokovnjakov je na majhnih prežvekovalcih in govedu ter povezavi med njimi in človekom. Raziskujejo različne načine rokovanja s proizvodnimi živalmi ter kako se različni načini vzreje odražajo na splošnem počutju živali.

Članek “Introducing young dairy goats into the adult herd after parturition reduces social stress” avtorjev S. Szabò, K. Barth, C. Graml, A. Futschik, R. Palme in S. Waiblinger je bil objavljen v Journal of Dairy Science (http://dx.doi.org/10.3168/jds.2012-5556 )