MERS: eno cepivo za vse genotipe

To smer vsaj nakazujejo rezultati študije Univerzitetne klinike v Bonnu in Nemškega centra za raziskovanje infekcij. Skupna študija je objavljena v spletni strokovni platformi Journal of Clinical Microbiology. Infekcije z MERS koronavirusi so v pričetku pojavljale predvsem na Srednjem vzhodu, pred kratkim pa so poskrbele za medijsko pozornost tudi v Južni Koreji.

Trenutno prisotni povzročitelji niso identični, temveč jih skupino predstavljajo različne genetske linije. Skupno je bilo po svetu do sedaj izoliranih 23 variacij MERS-CoV, v sklopu trenutno študije kar 20 od teh.

Sedaj so strokovnjaki pod drobnogled vzeli tri izolate najpomembnejših genetskih linij ter jih pomešali z odgovarjajočimi serumi pacientov, ki so že preboleli MERS infekcijo.

Rezultati študije so pokazali, da so protitelesa serumov bila sposobna učinkovite nevtralizacije vsakega od treh genotipov.

Dobre novice za proizvajalce cepiv

Pacienti, ki so bili okuženi z MERS koronavirusom so tako bili imuni proti vsem trem različicam virusa. „Novica je predvsem razveseljujoča za razvijalce cepiv,“ pojasnjuje Dr. Doreen Muth, vodja študije. „Ni jim treba skrbeti, da bo njihovo cepivo učinkovito le proti eni sami virusni liniji.“

Za strokovnjake pa je zanimiva tudi druga zorna točka. Do sedaj namreč ni bilo prav enostavno gojiti MERS viruse v laboratoriju. Izolacija se je zaenkrat izvajala na opičjih celičnih kulturah, ki so bile shranjene v hranilni raztopini. Te celice so okužili s tkivom pacientov in pustili viruse, da se razmnožujejo.

Presenetljivo pa so se celice opic izkazale kot slabo učinkovit medij, na njih je bilo mogoče izolirati le nekatere genotipe. Strokovnjaki so tako za raziskave uporabili dodatno humane kulture iz črevesnih celic.

N teh se je infekcijska sposobnost raziskovanih virusov občutno povečala. Ugotovitev predstavlja poseben uspeh, saj so strokovnjaki pri analiziranju vezani na uspešno razmnoževanje preiskovanega virusa.

Dodatno je ekipa lahko dokazala, da imunski sistem po infekciji protitelesa izloča predvsem z izločki dihalnega sistema. Običajno so nos in sapnice najpogostejša pot za okužbo z MERS virusom. Protitelesa locirana na teh mestih učinkovito ščitijo telo pred vdorom patogenov.  

Slaba higiena v bolnišnicah virusu olajša delo

Taka zaščita telesa pa je mogoča šele po dejanski okužbi ali po morebitnem cepljenju. Če virus napade telo nepripravljeno se pacient lahko znajde v izjemno nevarni situaciji. Po odkritju virusa MERS v letu 2012 se je okužilo že več kot 1.100 ljudi, od teh se je bolezen zaključila s smrtnim izidom kar v 439 primerih.

Strokovnjaki ob tem predvidevajo, da mnogo okužb poteka s tako blagimi simptomi, da jih sploh ne opazijo in odkrijejo. Prav tako je sam virus, v nasprotju s SARS koronavirusom, sam manj sposoben infekcije.

Da se pojavi masovna infekcija je tako sočasno potrebnih več dejavnikov in predvideva se, da je za dosedanje epidemije bil vzrok predvsem v slabi bolnišnični higieni.

Prispevek v celoti:

Doreen Muth, Victor M. Corman, Benjamin Meyer, Abdullah Assiri, Malak Al-Masri, Mohamed Farah, Katja Steinhagen, Erik Lattwein, Jaffar A. Al-Tawfiq, Ali Albarrak, Marcel A. Müller, Christian Drosten, Ziad A. Memish; Infectious MERS-Coronavirus excretion and serotype variability based on live virus isolates from patients in Saudi Arabia; Journal of Clinical Microbiology; DOI: 10.1128/JCM.01368-15