Ljubkovani telički razvijejo boljše odnose z ljudmi in hitreje priraščajo

Raziskovalci Veterinarske univerze na Dunaju so nedavno v publikaciji Applied Animal Behaviour Science objavili izsledke študije, ki je dokazala, da se telički, skoteni na mlečnih farmah, ki so jih ljudje določen čas ljubkovali, priraščali hitreje kot njihovi vrstniki, ki niso imeli možnosti za razvoj odnosa z ljudmi. Za rejce je dejstvo lahko pomembno, saj dajejo mlečne krave, ki so kot teličke hitreje priraščale, tudi kasneje več mleka.  

V konvencionalnih mlečno pridelovalnih obratih so telički še isti dan po svojem rojstvu ločeni od matere. Za tem so večinoma določeno obdobje rejeni samostojno in ločeno, kasneje pa jih združijo v skupine z drugim govedom.  

Dober odnos z lastniki lahko v tem primeru nastane le, ko so rejci redno v kontaktu s telički ter so do njih nežni in prijazni. Avtorica prispevka o nedavni raziskavi, Stephanie Lürzel in njeni sodelavci z Inštituta za rejo in zaščito živali, so v raziskavo vključili 104 holštajnskih telet iz nemškega obrata za vzrejo mlečnih krav. Približno polovico živali so po njihovem rojstvu 14 dni redno božali po 3 minute na dan, drugo polovico so pustili pri miru. Teleta so med poskusom božali na točno določenem mestu in sicer pod vratom. „Ob predhodnih poskusih je naša skupina ugotovila, da krave posebej uživajo, če jih božamo na tem predelu. Ob tem se celo zniža srčna frekvenca živali,“ omeni dr. Lürzel.

Ljubkovana teleta hitreje priraščajo

Približno 90 dni po rojstvu so imela predhodno ljubkovana teleta višjo telesno težo kot druga skupina. Človeški faktor ima tako očitno neposreden učinek na prirast poskusnih živali.

Študija iz leta 2013 je pokazala, da telice, ki hitreje priraščajo, kasneje v življenju proizvajajo več mleka. Teleta, ki so bila opazovana in ljubkovana med aktualno raziskavo, so v obdobju odstavitve z mlečne prehrane bila okoli 3 % težja, kot druga, neljubkovana skupina. Sodelujoči v študiji na podlagi rezultatov pojasnjujejo, kako so na podlagi ugotovitev lahko preračunali, da bo odrasla mlečna krava kasneje v življenju proizvedla okoli 50 kg več mleka v enem letu.

Božanje izboljša odnos med človekom in živaljo

Raziskovalci so sočasno raziskali tudi samo kvaliteto odnosov med človekom in živaljo s testom, kjer se ocenjuje varnostna razdalja, ki jo žival drži do človeka („flight distance test“). V testu je merjeno, na kateri oddaljenosti od človeka, ki se od spredaj pomika v smeri proti teličku, se bo žival obrnila in pripravila na beg. Ko ima žival večje zaupanje do človeka je ta razdalja zmeraj manjša. Ko se bo žival človeka bala, bo razdalja večja. Ob preizkusu se je izkazalo, da je ljubkovana skupina telet človeku dopustila večje približevanje in so se kasneje pričeli odmikati. Tako je skupina strokovnjakov dokazala tesneje razvit odnos med ljudmi in živalmi, ki so v rani mladosti imele pozitivne stike.

„V praksi priporočam kmetovalcem redno negovanje prijateljskih odnosov s svojimi živalmi. Kljub temu, da jim morda 3 minute na dan za vsako tele ne znese, ima vsak reden pozitiven kontakt dolgoročno nedvomno pozitivne posledice na živali in lastnike,“ še poudari vodja raziskave Stephanie Lürzel.

Odstranjevanje rogov ima negativne posledice za pozitivne odnose

Popolnoma drugačni so bili izidi raziskave v primeru, ko so pri teletih, starih okoli 32 dni, opravili poseg dekornuacije, kar je običajna praksa za kmetijski obrat, ki se je vključil v študijo. Trenutno splošno razširjena praksa na mlečnih farmah je namreč požiganje rožnih zasnov pri teletih z razbeljeno kovino. Po omenjenem posegu rogovi kravam ne rastejo več.

V raziskavi pri teletih, ki so prestala dekornuacijo, je razdalja pred begom občutno narasla v primerjavi s stanjem pred postopkom odstranjevanja rogov. Ob tem se skupina telet, ki so bila v mladosti ljubkovana ni od svojih vrstnikov nič bolje odrezala.   

„Izgleda, da je predhodno zgrajen dober odnos do ljudi pri božanih teličkih po postopku dekornuacije, ki se običajno izvaja brez anestezije in jo žival povezuje s hudimi bolečinami, popolnoma uničen. Šele nekaj tednov po postopku odstranjevanja rogov je efekt ljubkovanja na sam odnos do človeka ponovno opazen,“ poudari dr. Lürzel.  

Priporočeno je prijazno rokovanje z vzrejnimi živalmi

Vedenjska strokovnjakinja na podlagi rezultatov svojih in drugih predhodnih raziskav svetuje prijazno rokovanje s teleti. Vzrejne živali, ki imajo reden pozitiven kontakt s človekom dolgoročno pridobijo, ne glede na dejstvo, ali gre za pozitiven kontakt z veterinarjem zaradi rednih pregledov, ali za kontakt s svojimi lastniki ob molži. Kljub argumentom nekaterih rejcev, da se mora žival človeka bati, da mu dobro služi, strokovnjaki poudarjajo, da reden prijateljski kontakt končno vpliva pozitivno tudi na prirejo in pridelavo mleka.

Publikacija

“The influence of gentle interactions on avoidance distance towards humans, weight gain and physiological parameters in group-housed dairy calves “, avtorji: Stephanie Lürzel, Charlotte Münsch, Ines Windschnurer, Andreas Futschik, Rupert Palme, Susanne Waiblinger

Applied Animal Behaviour Science. doi:10.1016/j.applanim.2015.09.004
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168159115002610