Kokcidioza sesnih pujskov: podrobneje razjasnjen imunski odgovor na črevesne parazite

Parazit Cystoisospora suis prizadene črevesno sluznico mladičev in jo tako poškoduje, da je v nevarnosti rast in preživetje prašičkov. Sedaj so strokovnjaki natančneje analizirali kako na okužbo reagira imunski sistem pujska. Svoje ugotovitve so objavili v strokovni publikaciji Journal Parasite Immunology.

Kokcidioza sesnih pujskov je hudo parazitarno obolenje mladih prašičev. Črevesna sluznica mladih živali je ob tem tako močno poškodovana, da prihaja do pojava hudih drisk in zmanjšanja absorpcije hranil iz krme.

Ker infekcija močno zmanjša priraste in je zaradi zmanjšane odpornosti in sekundarnih okužb v nevarnosti življenje pujskov to pomeni za prizadeta živinorejska gospodarstva občutne izgube.

„Slabo razvit imunski sistem novorojenih pujskov se še ni sposoben spopadati s parazitom. Zaradi tega vodi okužba kmalu po rojstvu do hudih poškodb črevesne sluznice in s tem povezanih posledic. Za odrasle prašiče in njihov zrel imunski sistem je ob tem okužba s kokcidijo Cystoisospora suis popolnoma neškodljiva,“ razlaga avtorica Simone Gabner.

Analizirane imunske celice prebavil

Strokovnjaki z Inštituta za parazitologijo na Veterinarski univerzi so raziskovali, kako slabo razvit imunski sistem novorojenih prašičkov reagira na okužbo s Cystoisosporo suis. V ta namen so okužili 25 prašičkov v starosti 3 dni ter kot kontrolno skupino opazovali drugih 26 zdravih živali brez parazitarne okužbe. Med potekom so prve dneve življenja prašičkov raziskovalci analizirali različne imunske celice v prebavilih obeh skupin.  

Tako imenovane gama-delta-T celice, tip celic, ki prepozna poškodbo tkiva in aktivira imunski sistem, so bile pri okuženih prašičkih že v 4 dneh po infekciji prisotne v visokih količinah. Citotoksične T celice so bile dokazane okoli 11 dni po infekciji. Te so odgovorne za celično smrt okuženih celic in pri kokcidiozi sesnih prašičkov kažejo funkcijo imunološkega spomina. Pri okuženi skupini pujskov so lahko oba tipa celic dokazali občutno hitreje kot pri zdravi kontrolni skupini. Pri teh so T celice naselile prebavila šele nekje v tretjem tednu starosti. 

„Pred raziskavo ni bilo znano, katere T celice igrajo vlogo pri kokcidiozi. Sedaj vemo tudi, kdaj v poteku bolezni se pojavljajo. Kakšna je natančno njihova vloga v črevesju živali, trenutno še ni popolnoma pojasnjeno,“ pojasni Gabnerjeva, „Cystoisospora suis prizadene črevesne epitelne celice in uniči naravno bariero pred drugimi povzročitelji bolezni. Tako prihaja do sekundarnih infekcij. Če ob tem T celice na splošno zavirajo poškodbo črevesne sluznice ali jo celo povzročajo zaenkrat še ne vemo.“

Aktiviran prirojen imunski sistem

Simone Gabner in njeni sodelavci so pri poskusnih pujskih proučevali tudi različne receptorje prirojenega imunskega sistema in signalne substance, ki so udeležene v vnetni reakciji. Že 4 dni po infekciji so raziskovalci odkrili povečanje določenih receptorjev (TLR-2 in NOD2) za povzročitelje kokcidioze in signalnih molekul za vnetno reakcijo (TNF- α) v črevesju okuženih živali.

Parazit torej sproži aktivacijo prirojenega imunskega sistema. „Naše raziskave nakazujejo, katere signalne poti bi lahko bile vključene v potek bolezni. Morda se imunska reakcija prične še hitreje. To bo potrebno raziskati v prihodnjih študijah. Korak za korakom pa bolezen razumemo zmeraj bolje,“ je zadovoljna vodja projekta.

Materino mleko lahko zaščiti prašičke

V starejših študijah se je že izkazalo, da se zaščitna protitelesa proti kokcidiozi takoj po rojstvu prenašajo z matere na potomca preko materinega mleka. Svinje, ki so s povzročiteljem bile v kontaktu, so izdelale specifična protitelesa, ki pri sesanju prehajajo na prašičke in so jim v pomoč. V naslednji raziskavi so strokovnjaki naredili še korak naprej.

Samice so s paraziti namerno okužili v času brejosti, da bi tako še povečali proizvodnjo protiteles pri materi. Namen okužbe je bil čim boljša oskrba s protitelesi iz mleka v prvih dneh življenja novorojenih pujskov. Takšno „mlečno cepljenje“ se je izkazalo za učinkovito. Pujski inficiranih mater so kazali mnogo blažje poteke bolezni kot vrstniki neokuženih svinj. Več protiteles kot mati prenese na potomca, tem bolj blagi simptomi se bodo kazali pri prašičkih.

Publikacija

„Immune response to Cystoisospora suis in piglets: local and systemic changes in T-cell subsets and selected mRNA transcripts in the small intestine“ avtorjev Simone Gabner, H. L. Workiczek, K. Witter, F.R.L. Meyer, W. Gerner in A. Joachim je bil objavljen v Journal Parasite Immunology.