Kakšen je vpliv strojne molže na zdravje vimena?
(07.05.2015) Mastitis je gospodarsko najpomembnejša bolezen črede krav za proizvodnjo mleka. Pomembno vlogo pri pojavu mastitisov ima tudi strojna molža.
Delež vpliva strojne molže na nove infekcije vimena v povprečni čredi mlečnih krav se ocenjuje na vse do 20 odstotkov. Ob tem je seveda potrebno razločevati med neposrednim vplivom zaradi strojne manipulacije in posrednim vplivom zaradi okolnih faktorjev, ki pospešijo okužbe.
Tako posredni dejavniki so na primer stanje seskov in kože na vimenu. Nekje polovico novo nastalih okužb se pripisuje neposrednim dejavnikom. Poseben pomen ima pri tem higiensko stanje strojev.
Strokovnjaki so aktualna znanja glede neposrednih dejavnikov za prenos povzočiteljev mastitisa preko strojne molže sedaj zbrali v prispevku, objavljenem v strokovni publikaciji "Journal of Food Safety and Food Quality".
Da se ob strojni molži vime na novo okuži, se morajo patogene bakterije nahajati v bližini seskovega kanala. Za vzdrževanje takšnih okužb na najnižjem možnem nivoju, se je v obratih s strojno molžo potrebno držati določenih higienskih ukrepov.
Ti se pričenjajo pri vzdrževanju higiene hleva in boksov ter se razširjajo vse do priprave živali na samo molžo. Na ta način bi se moralo vzdrževati odstotek seskov, na katerih je le majhna količina opaznih nečistoč, pri najmanj 95%. S samo čistočo seskov je neposredno povezana tudi čistost zadnjih nog in celotnega vimena.
Dlake na koži vimena je potrebno vzdrževatičim krajše, saj se bo tako na njih lahko zadržala manjša količina načistoč. Prav tako je potrebno skrbno čistiti seske, čiščenje pa se po potrebi lahko dopolni tudi z razkuževanjem pred molžo. V ta namen načeloma zadostuje 5 sekund trajajoča dezinfekcija konic seskov z razkužili za enkratno uporabo. Tudi sistematična občasna dezinfekcija molznih strojev lahko zmanjša pojavnost okužb in prisotnost njihovih povzročiteljev.
V ta namen je najbolje uporabljati hitro delujoča razkužila. Dokler se molznice še zadržujejo v molzišču se molznih strojem naj ne bi čistilo z vodo, saj tako nastaja aerosol, preko katerega se ponovno lahko prenašajo povzročitelji mastitisa.
Povečanje frekvence molže in posledično pogostejše čiščenje molznih strojev lahko sicer omogoči, da so seski manj izpostavljeni bakterijam iz okolja, vendar pa trditev velja la v primerih, ko se ob pogostejših molžah vzdržuje tudi potrebna sprotna higiena (uporaba svežih zaščitnih rokavic, enkratna uporaba čistilnih robčkov in podobno).
Slabo prilegajoči nastavki za molžo ali neprimerno velika tesnila za seske lahko vodijo do nihanj v vakumu, ki predstavljajo povečanje nevarnosti za neposreden prenos infekcij v primeru sočasnih slabih higienskih pogojev.
Renate Kessen, aid.de
