Evropski status pojavnosti BVD zaskrbljujoče visok

Kljub temu pa je BVD med živinorejci presenetljivo redko omenjan kot težava, verjetno zaradi težje razpoznavnih simptomov, se je izkazalo v aktualni raziskavi monitoriranja BVD, ki jo je izvedla GfK Animal & Crop Health v letu 2013.

Okužene živali kažejo zelo različne simptome, pogosto pa od stika s povzročiteljem do pojava kliničnih znakov pride po večjem časovnem intervalu. Prav zaradi latentne faze pa lahko oboljenje povzroča večje izgube v čredi.

Potek bolezni bi lahko celo primerjali s časovno bombo, saj BVD močno vpliva na dobro počutje živali in posledično povzroča večjo gospodarsko škodo.

Podatki evropske študije z monitoringom pojavnosti BVD kažejo na nihanje pojavnosti bolezni v različnih evropskih državah ter s tem kažejo tudi na učinke regionalnih kontrolnih planov in državnih eradikacijskih programov posameznih članic.

Pogost kontakt s povzročiteljem

BVD se prenaša preko vzorčenja mleka, krvi ali luknjanja uhljev. Regionalni podatki za večje predstavnice kažejo, da so živali na splošno zelo pogosto v kontakru z virusom:

Virus je predvsem nevaren, ko se z njim okužijo breje krave. Živorojena teleta, ki so se v maternici okužila med 42. in 100. dnevom brejosti, ostajajo doživljenjsko prenašalci, torej so perzistetno okužene živali v čredi.

Perzistentne okužbe predstavljajo vir virusa

Perzistentno inficirane živali lahko virus izločajo vse svoje življenje in ga tako prenašajo na druge živali v čredi. Kljub svojemu pošasnejšemu prirastu pa se lahko samice vseeno obrejijo in prenesejo svoje obolenje na telička. Na ta način se permanentno inficirane živali smatrajo kot glavni vir okužbe.

Podatki opravljenega monitoriga za glavne predstavnice kažejo na pogostnost perzistentno okuženih:

Nadzor BVD izboljša stanje

Pregled podatkov za evropski prostor od leta 1970 do sedaj kaže, da se BVD pogosteje pojavlja v državah, ki do sedaj še niso izvajale posebnih sistematičnih ukrepov za nadzor bolezni. V teh se perzistentno okužene živali pojavljajo v 50% vseh čred, 90% goveda pa je v svojem življenju že bilo v stiku s povzročiteljem.

Obstajajo pa tudi boljši podatki: nordijske države so že pred 10 leti pričele s programi eradikacije, kar ima za posledico dejstvo, da so Švedska, Norveška in Danska proste bolezni.