Boj proti okužbam s streptokoki

Tudi pri človeku lako bakterija povzroča infekcije (pljučnico, meningitis, sepso...), še posebej v nevarnosti pa so novorojenčki. Raziskovalci francoskega Inštituta za agrarne raziskave (INRA) in Pasterjevega inštituta so pred kratkim dokazali pomembno vlogo posebne molekule, antigena B, ki se nahaja na površini bakterije.

Raziskave kažejo na njegovo sodelovanje pri nadzoru bakterijske rasti ter s tem odpirajo nove perspektive v boju proti streptokoknim infekcijam. Rezultati bodo objavljeni 14.6.2012 v strokovni reviji PloS Pathogens.

Leta 1934 je ameriška mikrobiologinja Rebecca Lancefield razvila imunološko tehnologijo za razvrstitev streptokokov v serološke skupine. Razlikovanje med posameznimi skupinami deluje na podlagi specifičnih polisaharidnih antigenov, lokaliziranih na celični steni bakterije.

Do danes sama biološka vloga polisaharida na Streptococcus agalactiae, tako imenovanega antigena B, ni bila pojasnjena. Molekula, ki je bila odkrita pred skoraj 80 leti, je na področju klinične bakteriologije uporabljana predvsem za serotipizacijo.

Celična stena je pomemben sestavni del bakterijske celice, saj se tukaj odvijajo rekcije, ki nadzorujejo rast in delitev celic. Zaradi tega so tudi tarča številnih antibiotikov. Ti kompleksni fenomeni potrebujejo različne molekularne dejavnike, ki lokalizirajo in koordinirajo aktivnosti celice.

Znanstveniki so dokazali, da je antigen B klučnega pomena za rast, delitev in morfogenezo celice Streptococcus agalactiae. Nekateri površinski polisaharidi, ki so podobni antigenu B, se pojavljajo na celičnih površinah različnih vrst streptokokov ter so odgovorni za različne infekcije pri ljudeh in živalih. Njihova sinteza je tako potencialni cilj za razvoj novih molekul, ki bi nanje delovale protibakterijsko.