Antibiotiki proti salmonelam so v Afriki zmeraj manj učinkoviti
(10.06.2016) Sepse, ki jih povzročajo bakterije Salmonella enterica, že od nekdaj zahtevajo smrtne žrtve v južnih delih Afrike ter jugovzhodu Azije.
Posebej obolenje prizadene otroke med 2 in 5 leti starosti. Zdravljenje teh infekcij pa bi lahko predstavljalo zmeraj večjo težavo, saj se odpornost bakterij na antibiotike nenehno povečuje. Nemški strokovnjaki za tropsko medicino so pravkar dokazali, da so tudi antibiotiki nove generacije zmeraj manj učinkoviti.
„Ko salmonele v krvnem obtoku ne moremo več obvladati z uporabo novih antibiotikov, kot je na primer ciprofloksacin, to takoj pomeni veliko težavo za prizadete predele,“ svari prof. May, ki je izvajal številne raziskave Afriki na temo salmoneloz. Predvsem se je zadrževal v predelih pod Saharo, v Gani. Tam je namreč sodeloval z raziskovalci in centra Kumasi Centre for Collaborative Research in Tropical Medicine.
Zastrupitve z vrsto Salmonella enterica so dandanes težava predvsem držav v razvoju, saj se ljudje okužijo z onesnaženimi živili in vodo, čemur sledi črevesna infekcija. Vsako leto oboli po vsem svetu okoli 22 milijonov ljudi za tifusom, najbolj poznano obliko bolezni, ki jo povzročajo te bakterije. Tifus povzroča okužba s Salmonello Typhi, serotipom vrste Salmonella enterica. Tifus se klinično kaže s povišano telesno temperaturo, bolečinami v trebuhu in zaprtjem. Brez terapije lahko taka okužba vodi do smrti pacienta.
Prav tako so pomembne tako imenovane ‚netifiodne salmoneloze‘, ki jih povzročajo drugi serotipi bakterije Salmonella enterica. Tudi te okužbe lahko vodijo do zastrupitve krvi. Strokovnjaki ocenjujejo, da te prizadenejo dodatnih 90 milijonov ljudi po svetu vsako leto. Dejstvo, zakaj v omenjenih državah pogosteje prehajajo povzročitelji v krvi obtok ni poznano, vse pa kaže na to, da postopek pospeši sočasen pojav malarije.
Vse od pričetka 90ih let so v Aziji in Afriki zmeraj pogosteje dokazovali multirezistentne seve salmonel, v boju s katerimi običajni antibiotiki kot so ampicilin in kloramfenikol niso bili učinkoviti. Iz tega razloga je WHO izdala priporočila za uporabo antibiotikov tretje generacije, kot je na primer ciprofloksacin iz skupine fluorokinolonov.
V nedavni študiji v Gani je prof. May s svojo ekipo strokovnjakov raziskoval, ali so tudi novi antibiotiki že naleteli na odporne bakterije. Med leti 2007 in 2012 je bilo izoliranih več kot 300 serotipov invazivnih salmonel iz krvnih kultur.
Rezultati so prvo opozorilo, saj so pri nekaterih variacijah preiskovanih bakterij že dokazali zmanjšano občutljivost na ciprofloksacin. Obsežna transnacionalna raziskava je pokazala tudi že enak učinek manjše občutljivosti pri Salmonella Typhi, posebej odporne bakterije so se pojavljale predvsem na območju Kenije.
„Rezultati očitno narekujejo, da je potrebno natančno spremljati pojavljanje multirezistentnih serotipov salmonel, da bomo zapostavljene bolezni, kot so tifus in netifoidne mrzlice, lahko nadzorovali,“ poudari May.
Profesor May je s svojo ekipo delal študije o higienskih ukrepih, širjenju bolezni, cepljenju in diagnostiki na prizadetih območjih. Rezultati nedavnih raziskav so objavljeni v publikaciji „Clinical Infectious Diseases“.
