Raziskave na področju ribištva precenjujejo ribje staleže: GEOMAR poziva k bolj realističnim ocenam staležev

Dr. Rainer Froese iz centra GEOMAR Helmholtz za raziskovanje oceanov v Kielu in dr. Daniel Pauly z Univerze Britanske Kolumbije sta predstavila svoj pogled na študijo. 

V svojem dokumentu Perspective Paper, ki je bil skupaj z novo študijo danes objavljen v reviji Science, strokovnjaka za ribištvo pozivata k enostavnejšim, a natančnejšim modelom in konservativnejšemu pristopu k ocenjevanju staležev.

Številne ribje staleže po vsem svetu ogroža prekomerni ribolov ali pa so že propadli. Eden glavnih razlogov za ta uničujoč trend je, da oblikovalci politik pogosto ne upoštevajo omejitev ulova, ki so jih izračunali znanstveniki in ki naj bi bile stroge mejne vrednosti za zaščito staležev. Vendar je zdaj postalo jasno, da so bila tudi ta znanstvena priporočila pogosto previsoka.

V Evropski uniji (EU) se na primer ribištvo upravlja predvsem z dovoljenimi omejitvami ulova, tako imenovanimi kvotami, ki jih določi Evropski svet kmetijskih ministrov na podlagi znanstvenega mnenja in priporočil Evropske komisije. Nova študija avstralskih znanstvenikov (Edgar et al.) kaže, da so bile že v znanstvenih mnenjih priporočene previsoke omejitve ulova.

V reviji Science, kjer je študija danes objavljena, so za razlago ugotovitev prosili dva najbolj citirana svetovna strokovnjaka za ribištvo, Dr. Rainerja Froeseja iz centra GEOMAR Helmholtz za raziskave oceanov v Kielu in Dr. Daniela Paulyja z Univerze Britanske Kolumbije. 

V svojem Perspektivnem dokumentu se zavzemata za preprostejše, a bolj realistične modele, ki temeljijo na ekoloških načelih, in pozivata k bolj konservativnim ocenam staležev in upravljanju, kadar se pojavijo negotovosti.

Edgar in drugi so v študiji analizirali podatke o 230 staležih rib po vsem svetu in ugotovili, da so bile ocene staležev pogosto preveč optimistične. Precenili so številčnost rib in hitrost obnove staležev. 

Še posebej so bili prizadeti staleži, ki so se že zmanjšali zaradi prekomernega ribolova. Zaradi precenjevanja je prišlo do tako imenovanih navideznih obnovitev, ko so bili staleži opredeljeni kot obnovljeni, v resnici pa so se še naprej zmanjševali.

„To je povzročilo nezadostno zmanjšanje omejitev ulova, ko so bile te najnujneje potrebne,“ pojasnjuje Dr. Rainer Froese. „Na žalost to ni le problem preteklosti. Znane precenjene ocene velikosti staleža v zadnjih letih se še vedno ne uporabljajo za popravek te napake v sedanjih ocenah staleža.“

Raziskava Edgarja in drugih je pokazala tudi, da je skoraj tretjina staležev, ki jih je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) uvrstila med „maksimalno trajnostno ulovljive“, prešla v kategorijo „prekomerno ulovljenih“. Poleg tega je število izčrpanih staležev (tistih z manj kot desetimi odstotki prvotne biomase) v kategoriji prekomerno izkoriščenih verjetno za 85 odstotkov večje, kot je bilo ocenjeno doslej.

Kaj pa povzroča ta izkrivljanja pri ocenjevanju staležev? Pri standardnih ocenah staležev se uporabljajo modeli, ki lahko vključujejo več kot 40 različnih parametrov. Zaradi velikega števila parametrov so ocene po nepotrebnem zapletene, pišeta Froese in Pauly. Rezultate lahko ponovi le nekaj strokovnjakov, ki imajo dostop do izvirnih modelov, podatkov in nastavitev. 

Poleg tega je veliko potrebnih vhodnih parametrov neznanih ali jih je težko oceniti, zaradi česar morajo modelarji uporabljati manj zanesljive vrednosti, ki so se v preteklosti obnesle. Froese ugotavlja: „Takšna praksa lahko izkrivlja rezultate glede na pričakovanja modelarjev“.

Froese, R., Pauly, D. (2024): Taking stock of global fisheries. Current stock assessment models overestimate productivity and recovery trajectory
Science DOI: 10.1126/science.adr5487