Riba navadna cebrica nas lahko nauči, kako se regenerira poškodovano srce
(21.04.2015) Raziskovalci namškega Centra za raziskave srca in krvožilja so želeli celovito in sistematično biološko raziskati, od kod izvira fascinantna lastnost rib vrste navadna cebrica, da lahko obnavljajo odmrle srčne celice.
Na podlagi rezultatov so strokovnjaki želeli poiskati terapijo za paciente s srčnim infarktom. Navadne cebrice so namreč strokovnjakinje za regeneracijo. Ljudje nimamo podobne sposobnosti in ko srčne celice zaradi infarkta enkrat odmrejo, je srce na tem mestu do konca življenja poškodovano.
Prof. David Hassel (desno) in dr. Florian Leuschner Univerzitetne klinike v Heidelbergu
Znanstvenika Univerze v Heidelbergu, David Hassel in Florian Leuschner sta sedaj zbrala strokovnjake, ki bi naj raziskali posebno sposobnost navadne cebrice. Srčni infarkt je namreč še zmeraj ena od najpogostejših obolenj krvožilnega sistema.
Zaradi slabe oskrbe s krvjo s strani zožanih ali zamašenih koronarnih arterij, posledično pričnejo odmirati srčne celice. Zaradi sodobnih urgentnih oskrb in zgodnjega odkrivanja bolezni srca akutni srčni infarkt preživi zmeraj več ljudi, posledično pa se pojavlja tudi zmeraj več pacientov, ki morajo dolgotrajno preživeti s poškodovanim srcem. Za takšne poškodbe zaenkrat še ni bilo odkritega zdravila.
V nasprotju s človekom pa se navadna cebrica ozdravi kar sama. Tako so raziskovalci na njihovih srcih z zamrzovanjem ustvarjali podobne pogoje, kot se pojavljajo na srčni mišici človeka po infarktu. Srčne celice odmrejo, oblikuje se brazgotina, posledično oslabi srčna funkcija črpanja.
Pri ribi cebrici se kmalu po poškodbi prične regeneracija tkiva. Brazgotinasto tkivo se razgradi, vraščati pričnejo srčne mišične celice, oblika in funkcija srca pa je popolnoma obnovljena v dveh do štirih tednih.
Strokovnjaki želijo natanko raziskati te procese na vseh nivojih ter si tako ustvariti celovit vpogled v gene, ki so vključeni v posamezne faze regeneracije ter kateri epigenetski procesi so ob tem ključnega pomena.
Iz omenjenih podatkov bi lahko izvlekli zaključke o aktivnih molekularnih signalih in morda v prihodnosti tudi razvili terapevtske možnosti za ljudi.
