Pri regulaciji inzulina imajo odgovorno vlogo lipidi in ne kalorije

Ob tem se aktivira celotna veriga signalov, ki dolgoročno gledano na prehransko situacijo povežejo tudi faktorje za rast, razvoj in dolžino življenja nekega organizma.

Raziskovalna skupina strokovnjakov za molekularno celično biologijo in genetiko iz instituta Max-Planck so sedaj proučevali molekule lipidov, ki pri vinskih mušicah prenašajo pomembne informacije o sestavi zaužite hrane do centralnega živčevja. Maščobe na tak način regulirajo izločanje inzulina. Ob tem nima količina zaužitih kalorij pri tem nikakršne vloge. Odgovorna je le natančna sestava hrane in sicer je odločilnega pomena, katere maščobe vsebuje.   

Vinske mušice živijo v hotelu raziskovalcev s 5 zvezdicami. Imajo optimalno temperaturo, brez nihanj, nikakršnih naravnih sovražnikov in zmeraj zadosti hrane. Hrana pa je raziskovalce posebej zanimala – kako vpliva na proizvodnjo in izločanje inzulina. Tako so se vinske mušice morale hraniti za raziskovalne namene. Prejele so različne krmne mešanice, ki so kalorično bile popolnoma enakovredne, vendar so imele različno sestavo in so vsebovale različne maščobe.

Prva vrsta bazirala na kvasu in je vsebovala kratkoverižne nasičene maščobe. Ta je pri vinskih mušicah sprožala občutno zvišano proizvodnjo inzulina. Ko so živali prejele drugo vrsto hrane, popolnoma rastlinsko dieto brez vsebnosti kvasa, je bil končni efekt ravno nasproten. Inzulin se je proizvajal počasneje in se manj izločal.

Krvno možganska bariera je na podlagi rezultatov študije senzor, ki na meji med krvožilnim in živčnim sistemom prejema informacije o sestavi hrane ter jih posreduje živčnim celicam, ki nato v naslednjem koraku zvišajo ali znižajo nivo inzulina v krvi. Pri vinskih mušicah v laboratoriju je pravilna prehrana celo zvišala povprečno življenjsko dobo, kljub temu, da je bila hrana visoko kalorična. Tudi ta ugotovitev podpira tezo, da pri uravnavanju inzulina nimajo vloge kalorije, temveč pravilna sestava maščob, ki sproža določene signalne elemente.  

„Če bi lahko dosegli enak učinek kot s strogo dieto z izjemno redukcijo vnosa kalorij tako, da bi enostavno lahko nadzorovali signalne molekule, bi to seveda bilo neprecenljivo,“ je navdušena raziskovalka Suzanne Eaton. Na človeka pa se rezultati študije z vinskimi mišicami ne morejo tako enostavno prenesti. Druge študije so že primerjale inzulinske signalizacijske poti miši in ljudi. Rezultati dajejo upanje, da se tukaj skriva pomemben pristop za bodoče možnosti zdravljenja diabetesa tipa 2. Tudi nova dognanja aktualne študije z mušicami bi lahko v prihodnje koristile predvsem medicini pri preventivi bolezni.

Možno je, da bi boljše razumevanje in natančnejša klasifikacija različnih maščob v posameznih hranilih lahko predstavljala dobro pot za brezskrbno uživanje hrane. Na primer bi tako lahko diabetiki namesto izjemno nizkokalorične hrane brez težav uživali vso hrano, dokler bi ta vsebovala primerne signalne elemente. „Če vsebuje primerne maščobe, tudi masten zrezek ne bi smel predstavljati težav,“ omeni Marko Brankatschk z raziskovalnega inštituta.

Publikacija

Marko Brankatschk, Sebastian Dunst, Linda Nemetschke, Suzanne Eaton
Delivery of circulating lipoproteins to specific neurons in the Drosophila brain regulates systemic Insulin signaling
eLife, 2. oktober 2014