Je krma iz genetsko spremenjene koruze zdravstveno neškodljiva?

Ena od prednostnih nalog raziskave je ugotoviti, koliko so dalj časa trajajoče prehranske študije primerne za prepoznavo možnosti toksičnega učinka genetsko spremenjenih rastlin. Projekt je bil podprt s strani Evropske unije s 3 milijoni evrov.

EU direktiva namreč določa, da je genetsko spremenjene organizme pred dajanjem na tržišče potrebno preveriti glede njihove varnosti za zdravje ljudi in živali ter njihovega vpliva na okolje. Obsežno pridobivanje podatkov v ta namen se izvaja na podlagi smernic Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in zakonodaje Evropske komisije.      

Za določanje varnosti hrane in krme, ki se proizvede iz genetsko spremenjenih organizmov, predpisi poleg izjemno natančnih molekularnih analiz in obsežnih pregledov vseh sestavin določajo, da je potrebno preveriti možnost potencialne toksičnosti genetsko spremenjenih rastlin z 90 dnevno prehransko študijo.

„Mnogi toksikologi dvomijo, da 90 dnevna raziskava zadostuje za opažanje morebitnih toksičnih učinkov rastlin, ki so uporabljane za krmo, da o možnostih rakotvornega delovanja sploh ne govorimo,“ pojasnjuje trenutno raziskavo dr. Steinberg.

Določbe za tranjanje prehranskih raziskav se opirajo na ustrezna določila za preverjanje toksičnosti – enkraten odmerek daje na primer podatke o akutni toksičnosti testirane snovi, v dvoletnih raziskavah se lahko ocenjuje rakotvorni potencial. S trenutnim projektom „GMP Two Year Safety Testing“ (G-TwYST) strokovnjakinje in strokovnjaki v imenu Evropske komisije raziskujejo genetsko spremenjeni vrsti koruze NK603 in MON810.

Projekt vsebuje več prehranskih študij, ki trajajo različna časovna obdobja ter v katerih hranijo poskusne podgane s koruzo v različnih koncenracijah. Genetsko spremenjena vrsta koruze NK603 bo tako testirana v obdobjih 90 dni ter 1 in 2 let. 

Za primer koruze MON810 znanstveniki testirajo možne rakotvorne potenciale z dve leti trajajočo študijo, s katero dopolnjujejo projekt GRACE (GMO Risk Assessment and Communication of Evidence), s katerim so že bile preiskani kratkotrajni učinki omenjene vrste na Inštitutu Julius Kühn.

GRACE se je namreč pričel izvajati v juliju 2012 in bo predvidoma lahko zaključen februarja 2016. Tudi te raziskave so podpirane s strani EU.

NK603 je zaradi svoje genetske spremembe odporna na širokospektralni herbicid glifosad. To za pridelovalca pomeni, da sredstvo, ki ga uporablja za uničevanje plevela na polju, sicer uniči neželene rastline, ob tem pa gojeni koruzi ne škodi in je ne uničuje.

Pri variaciji MON810 gre za tako imenovano „Bt koruzo“. Bacillus thuringiensis (Bt) je talna bakterija, ki proizvaja protein, strupen za škodljive insekte. Proizvodi iz te bakterije tako služijo za boj z mnogimi škodljivci brez, da bi ob tem bili škodljivi za ljudi.

Zaradi te lastnosti so takšni izdelki dovoljeni tudi v ekoloških pridelavah. S pomočjo genetskih postopkov je bila informacija za proizvajanje Bt proteina prenešena v genom koruze MON810. Ta sedaj proizvaja omenjeno snov in je zaradi tega odporna proti naravnim škodljivcem.

Ob Inštitutu za toksikologijo hranil in kemijsko analizo so v projekt G-TwYST vključene tudi naslednje mednarodne organizacije: