Vrane imajo dolgoročni spomin
(30.08.2012) Za ljudi je popolnoma običajno, da se po več letih še zmeraj spomnijo obrazov ter pripadajočih glasov svojih znancev, ki jih že dolgo niso videli. Enaka sposobnost je dokazana tudi pri drugih sesalcih.
Kognitivna biologa Markus Böckle in Thomas Bugnyar sta odkrila, da enako velja tudi za vrane. Še več: pri njih sta tudi prvič dokazala spomin glede kvalitete medsebojnega odnosa. Rezultati njune raziskave so aktualno objavljeni v priznani strokovni reviji "Current Biology".
Vrane imajo dolgoročni spomin
"Vrane nimajo le spomina glede poznavanja osebkov iste vrste, ampak tudi glede odnosa, ki so ga z osebkom imeli," razlaga Markus Böckle. Do sedaj ni bilo znano ali si živali zapomnijo kvaliteto odnosa – prijateljskega ali sovražnega.
Na klice nekdanjih znanih posameznikov se ne odzivajo le s pojačanim odgovarjanjem, ampak tudi spremenijo glas glede na to, ali slišijo nekdanje "prijatelje" ali "sovražnike". Iz tega dejstva lahko skelpamo, da lahko prepoznajo določene posameznike, pri čemer ohranjajo spomin najmanj tri leta.
Glas se spreminja glede na vrsto poznanstva
Sprememba glasu je za raziskovalce posebej zanimiva: ko vrane zaslišijo nekdanjega "prijatelja" mu odgovorijo s "prijateljskim" glasom. V primeru, ko je nekdanji odnos bil "sovražen", odgovorijo z nižjimi in bolj grobimi zvoki – tak efekt je bil opisan tudi pri drugih živalskih vrstah.
Tudi pri ljudeh velja: glas jeznega človeka ima bolj grob zvok kot prijateljski. Nepoznanim posameznikom odgovarjajo vrane s še nižjim in bolj grobim glasom. "Na ta način poskušajo povečati svojo velikost, ki si jo posameznik predstavlja ob akustičnem učinku," pojasnjuje Markus Böckle.
Tako spreminjanje glasu ob različnih socialnih kontaktih je pri sesalcih že poznano, sedaj je prvič dokazano tudi pri pticah. Sedaj raziskano trajanje spomina presega obseg, ki se je predvideval za ptice. Spomin glede kvalitete odnosa pa sta Böckle in Bugnyar nasploh dokazala prvič.
Publikacija v "Current Biology"
Longterm-memory for affiliates in ravens: Markus Boeckle, Thomas Bugnyar. Current Biology (2012).
DOI: 10.1016/j.cub.2012.03.023
