Psi lahko sledijo človeškim pogledom

Vedenjski strokovnjaki raziskovalnega Inštituta Messerli so pred kratkim testirali 145 border kolijev v prostorih „Clever Dog Lab“ na Veterinarski univerzi na Dunaju. Raziskava je pokazala, da so psi sposobni slediti človeškim pogledom ne glede na svojo starost.

Na testiranju so se slabše izkazali le posamezni psi, ki so bili predhodno trenirani na vzpostavljanje neposrednega očesnega kontakta s človekom. Zaključki raziskave so bili objavljeni v strokovni reviji Animal Behaviour.

Sledenje pogledu neke osebe v daljavo je pomemben del človeške komunikacije in pomemben vidik socialnega stika, saj olajšuje izmenjavo informacij ter omogoča predvidevanje sogovornikovega odziva.

Do sedaj je omenjena sposobnost že bila dokazana pri primatih, udomačenih kozah, nekaterih pticah, delfinih, tjulnjih, kopenskih želvah in volkovih. Pri psih se je do nedavnega sklepalo, da imajo takšno sposobnost le posamezniki.

Dokazano so sicer na podlagi človekovega pogleda lahko odkrili skrite priboljške ali igrače, da lahko pogledu sledijo tudi v daljavo pa zaenkrat strokovnjakom ni uspelo dokazati. Pod vodstvom Lise Wallis je skupina raziskovalcev sedaj preučevala, ali psi dejansko nimajo takšne sposobnosti, ali pa nanjo vplivajo drugi dejavniki.

Psi vseh starostnih skupin so sposobni sledenja človeškemu pogledu

Kognitivni strokovnjaki so preizkušali 145 psov pasme border koli v starostih od 6 mesecev do 14 let. Prva hipoteza je govorila, da se psi tekom staranja morda naučijo prezreti človekove poglede, saj večina teh za psa nima posebnega pomena. Druga hipoteza je zagovarjala teorijo, da so psi pogosto trenirani, da svojim lastnikom gledajo v obraz in čakajo na ukaz. Tak trening bi lahko preprečeval sledenje pogledu v daljavo.

Sledenje pogledom ni vezano na starostno skupino

Strokovnjakinja Lisa Wallis je preizkušala pse v ločenem prostoru. Z budnim izrazom je vabila pse, naj sledijo njenemu pogledu do vrat. Dejansko je približno polovica psov, ne glede na svojo starost, sledila njenemu pogledu. Kot kontrolno situacijo so uporabili „pogled v tla“, kateremu naj spi ne bi sledili. Medtem, ko starost psa ni imela nikakršnega vpliva na sledenje njegovega pogleda vodji študije, pa je izšolanost psa pokazala veliko vlogo. Psi, ki so bili dalj časa in intenzivneje trenirani, so bolj redko sledili pogledom.

Šolanje na očesni kontakt vpliva na sposobnost sledenja pogledu

Da bi podrobneje testirali vpliv šolanja, so raziskovalci razdelili testne pse v dve skupini. Prva skupina je bila deležna zelo intenzivnega treniranja ob katerem so pet minut porabili za navajanje psov na očesni kontakt. Druga skupina je medtem bila učena, da se s taco dotakne teniške žogice. V tem primeru je tako trening sicer vključeval interakcijo s človekom, vendar popolnoma brez kontakta s pogledom.

Wallisova je nato ponovila začetni test. Izkazalo se je, da so psi, šolani na očesni kontakt, redkeje sledili pogledom do vrat. Neprekinjeno so gledali v obraz vodje in čakali pohvalo. Psi iz skupine s teniškimi žogicami so občutno pogosteje sledili pogledovanju proti vratom.

„Med šolanjem na vzpostavljanje očesnega stika so se pri naučili obdržati pogled v obraz vodje. Priučeno znanje so nato seveda uporabili tudi med samim testom. Pogled so obdržali na obrazu in redko sledili pogledu v daljavo.

Prav zaradi tega so se tako učeni psi v primerjavi z drugo skupino slabše odrezali pri osnovnem testiranju. Tako lahko sklepamo, da šolanje na kontakt z očmi slabša zmožnost sledenja pogledom na daljavo,“ pojasnjuje vodja projekta Lisa Wallis. „Najverjetneje je bilo prav tako šolanje vzrok za slabše rezultate v primerjavi z drugimi živalskimi vrstami,“ meni avtorica.

Vrata so psu zanimiv objekt

Na podlagi izkušenj je znano, da so vrata psu zanimiv objekt. Naučili so se, da se vrata lahko nenadoma odprejo ter se za njimi lahko skriva kaj zanimivega. Prav tako je privabljajoč izraz na obrazu strokovnjakinje med testom pse vzpodbujal k pogledovanju v njihovo smer.

„V preteklih in ne prav uspešnih testih so raziskovalci poglede v daljavo usmerjali v steno in ne proti vratom. Prav tako se osebe niso obnašale čustveno. Tak test psu vsekakor ni prav zanimiv,“ razlaga Lisa Wallis. V aktualnejši raziskavi je s kolegico Durgo Chapagain pričela preverjati, kako prehrana vpliva na kognitivne sposobnosti starejših psov. Za tak, dalj časa trajajoč eksperiment, še iščejo volunterske pse.

Publikacija v celoti:

Članek „Training for eye contact modulates gaze following in dogs” avtorjev L. Wallis, F. Range, C. A. Müller, S. Serisier, L. Huber in Z. Viranyi je bil objavljen v strokovni publikaciji Animal Behaviour. doi:10.1016/j.anbehav.2015.04.020

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0003347215001608