dr. Alice Auersperg (vodja Goffini laboratorija)

Julia Auersperg

Ko papagaji poslujejo: goffino kakaduji trgujejo z oreščki

Ekipa znanstvenikov Univerze na Dunaju, pod vodstvom kognitivne biologinje Alice Auersperg, je v nedavni raziskavi lahko opazovala sposobnost samoobvladovanja pri kakadujih. Članek znanstvenega projekta je v celoti objavljen v aktualni izdaji priznane strokovne revije Journal Biology Letters.

25. april 201325.04.2013

. . .

Kdor razmišlja, bo počakal

V sedemdesetih letih je „Stanford Marshmallow Experiment“ poskrbel za neverjetne izsledke o samoobvladovanju pri majhnih otrocih. Postavili so jih namreč pred naslednjo odločitev: ali takoj pojedo eno sladkorno penico, ali z njo v sobi nekoliko počakajo ter si tako „prislužijo“ še dodatno penico kot nagrado.

Izsledki raziskave so pokazali, da so vsi otroci, ki so se odločili počakati nagrado, bili v odraslem življenjskem obdobju uspešnejši, kot otroci, ki so sladico pojedli takoj.

Na področju kognitivne znanosti velja sposobnost čakanja na kasnejšo nagrado za eno najzahtevnejših kognitivnih zmogljivosti, saj ne predpostavlja le neposredne sposobnosti povezave med impulzom in kontrolo, tem več tudi sposobnost pozitivne ocene vrednosti nagrade relativno na vložen trud, ki ga predstavlja čakalno časovno obdobje.

Sočasno mora biti ocenjena tudi stopnja zanesljivosti ponudnika. Opisane sposobnosti so obravnavane kot predhodnik sposobnosti strokovnega odločanja ter do sedaj le v redkih primerih opazovane pri živalih. Le nekatere živalske vrste, tipično tiste z večjimi možgani, so lahko za več kot minuto odložile takojšnje zaužitje krme, da so tako bile nagrajene z „boljšo“ krmo.

Špekulativno obnašanje goffino kakadujev

Strokovnjaki Oddelka za kognitivno biologijo Univerze na Dunaju so lahko to izjemno lastnost sedaj prvič proučevali pri goffino kakadujih, vrsti ptic, ki je šele pred kratkim postala splošno znana zaradi svoje sposobnosti, da izdeluje in uporablja orodje. „Ptici smo ponudili košček hrane, ki jo je vzela v kljun.

Znanstvenica odpre možnost 'trgovanja' goffino kakaduju, v rokah drži različne vrste krme — Znanstvenica odpre možnost "trgovanja" goffino kakaduju, v rokah drži različne vrste krme

Nato smo jim pustili možnost, da so košček v časovnem intervalu, ki se je podaljševal, vrnili neposredno v roko raziskovalca.

Če do tega trenutka koščka še ni grizljala, je ptica za nagrado dobila drugo vrsto hrane, ki jo je imela raje kot prvo ali večjo količino enake,“ pojasnjuje Isabelle Laumer, ki se zbirala podatke za raziskavo: „Kljub temu, da smo kot začetni košček uporabili ameriške pekani orehe, ki jih imajo ptice izjemno rade in bi jih običajno takoj pojedle, je vseh 14 kakadujev počakalo do 80 sekund, da so kot nagrado prejeli še okusnejše indijske oreščke,“ poroča Isabelle Laumer.

Evolucija samonadzora

Shematski prikaz poteka raziskave: Najprej sta bila ptici predstavljena oba koščka krme. Manj priljubljen oreh lahko vzamejo v kljun (1). Sedaj mora kakadu sprejeti odločitev, ali bo oreh pojedel takoj, ali po počakal do 80 sekund. V & — Shematski prikaz poteka raziskave: Najprej sta bila ptici predstavljena oba koščka krme. Manj priljubljen oreh lahko vzamejo v kljun (1). Sedaj mora kakadu sprejeti odločitev, ali bo oreh pojedel takoj, ali po počakal do 80 sekund. V času čakanja nagrade je raziskovalka zaprla dlan z nagrado (2).

Alice Auersperg, vodja Goffini laboratorija Oddelka za kognitivno biologijo Univerze na Dunaju pojasnjuje: „Neverjetno je, kako kakaduji trgujejo kot poslovneži ter se previdno in prilagodljivo odločajo med takojšnjim in kasnejšim dobičkom. Bistvenega pomena ob tem ni bil le časovni interval čakanja, temveč tudi razlika vrednosti 'plačilnega sredstva' in kasneje pridobljene 'dobrine'.

Za menjavo prvega oreha za drugega, ki jim je predstavljal najljubšo vrsto krme, so bili pripravljeni čakati veliko dlje, kot na krmo, ki je niso imeli toliko raje kot najprej ponujeno. V primeru kontrolnega poskusa, v katerem smo jim kot prvo ponudili najljubšo vrsto, so trgovanje in menjavo takoj odklonili.“

Raziskovalki dr. Auersperg je izredno zanimiv še drug dejavnik: „Človek ali opica sta imela pri podobnih raziskavah prednost, saj sta lahko ponujen košček držala v roki. Ptica mora v nasprotju s tem košček držati s kljunom, torej ga skoraj okuša. Predstavljajte si, da otroku daste v usta piškot in mu kos čokolade nastavite na mizo. Ob tem bi od otroka pričakovali, da piškota ne bo pričel grizljati,“ se je nasmehnila.

V primeru, da se kakadu odloči počakati, raziskovalka odpre dlan. Sedaj mu je ponujena možnost, da prvi oreh vrne v odprto dlan (3) in kot nagrado dobi boljšega (4).

„Do nedavnega se je sklepalo, da ptice niso sposobne nikakršnega samoobvladovanja,“ pravi Thomas Bugnyar, ki je v preteklosti izvajal podobne študije s krokarji in vranami: „vendar smo dokazali, da krokarji počakajo na boljšo krmo. To nas je pripeljalo do ugibanj o morebitnih sociološko ekoloških pogojih, ki bi lahko pogojevali razvoj teh sposobnosti v evoluciji.

Za preverjanje predpostavke smo potrebovali pametne ptice, ki pa so le v daljnem sorodstvu z vrani. Uporaba papig je bila očiten izbor, rezultati preiskave z goffino kakaduji pa kaže, da se nahajamo na pravilni poti.“

Celoten prispevek v Biology Letters

Auersperg, A.M.I., Laumer, L. & Bugnyar, T. (2013) Goffin cockatoos wait for qualitative and quantitative gains but prefer 'better' to 'more'. Biology Letters.

DOI: http://dx.doi.org/10.1098/rsbl.2012.109