Kiti glavači posvojili hendikepiranega delfina
(17.04.2013) V Azorskem arhipelagu je skupina vedenjskih ekologov nemkega Intituta za vodno ekologijo in sladkovodno ribitvo bila priča neobičajni navezi med skupino kitov glavačev in delfinom z ukrivljeno hrbtenico.
Znanstvenika Alexander Wilson in Jens Krause sta več dni lahko opazovala, kako delfin vrste velika pliskavica plava s skupino kitov glavačev.
Delfin je celo iskal kontakt z morskimi velikani ter se nastavljal pred usta odrasle samice. Podobno obnaanje je sicer znano pri teletih in drugih ivalskih mladičih.
Delfin z ukrivljeno hrbtenico išče telesni kontakt z morskim velikanom, kitom glavačem
Prav tako pa so tudi kiti sami iskali stik z neobičajnim članom v svoji skupini, ki je imel ukrivljeno hrbtenico. Kiti so delfina tolerirali. Odkritje je izjemno, saj do sedaj ni bilo znanega primera prijateljskih odnosov med kiti glavači in drugimi ivalskimi vrstami, pojasnjuje Alexander Wilson.
Strokovnjaki predvidevajo, da se je delfin pridruil skupini zaradi svoje ukrivljene hrbtenice.
V azorskih vodah velike pliskavice sicer praktično nimajo naravnih sovranikov, najverjetneje pa delfin zaradi svojega hendikepa ni mogel slediti skupini predstavnikov svoje vrste, ali pa je v njej imel niji socialni status. Motivacija kitov, da so v svojo skupino sprejeli predstavnika tuje vrste, ni pojasnjena. V tem trenutku si ne upamo govoriti toliko o sočutnem obnaanju kitov predvidevamo, da veliki sesalci preprosto uivajo v izkazani pozornosti delfina, razlaga Wilson.
Opazovanja in fotografije so v celoti objavljene v strokovni publikaciji Aquatic Mammals.
.
Sorodni članki
Primer trinajstletne Lise, ki ponosno in srečno sedi na konju. e od oktobra 2014 obiskuje ure terapevtske jee, ki ji pomaga pri premagovanju posledic hude bolezni.
preberi več
Socialni kontakti so pomembni za dobro počutje in zdravje človeka. Nedavna znanstvena tudija pa je pokazala, da lastniki ivali v primerjavi z ljudmi brez hinih ljubljenčkov enostavneje in hitreje sklepajo prijateljstva in medsebojne vezi v svoji neposredni okolici
preberi več
Psi so znani po razumevanju človeke telesne govorice. Da imajo tudi sposobnost sledenja človekim pogledom v daljavo pa je bilo znanstveno pravkar dokazano
preberi več
Za samca pisano perje slui razkazovanju, nevpadljive samičke pa morajo valiti jajca. Vsaj na prvi pogled je večina ptičjih samcev podnevi pravih mačistov
preberi več
Psihologi iz Düsseldorfa pod vodstvom prof.dr. Tobiasa Kalenscherja so proučevali socialnmo obnaanje podgan. Izsledki: čeprav podgana sama nima od dejanja nikakrnih očitnih prednosti, se obnaa tako, da imajo korist njene vrstnice
preberi več
Evropsko zdruenje za zdravje ivali (IFAH-Europe) in njihovi partnerji so na 10. mednarodnem srečanju 'European Pet Night' predstavili prve rezultate tudije o učinkih psov v ivljenju avtističnih otrok
preberi več
Raziskovalci Narodnega centra za strokovne raziskave (CNRS - Centre national de la recherche scientifique) v Franciji so skupaj s strokovnjaki Univerze v Bordeauxu izzvali in opazovali prestraeno vedenje pri vrsti rečnega raka
preberi več
Psi s človekom razvijejo posebej tesne odnose. Strokovnjaki so sedaj ugotovili, da je navezanost odraslega psa na svojega lastnika podobna otrokovi navezanosti na stare
preberi več