Zdrava ustna votlina za odlične delovne rezultate!
(30.09.2013) V juliju 2013 smo na Kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani ter po posameznih policijskih postajah opravljali brezplačne specialistične preglede ustne votline in zob pri delovnih psih
Anita Tarle, študentka 5. letnika, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani; doc.dr. Ana Nemec, dr.vet.med., Dipl. AVDC, Dipl. EVDC, Klinika za kirurgijo in male živali, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani in Department of Surgical and Radiological Sciences, School of Veterinary Medicine, University of California, Davis, ZDA; [email protected]
Program brezplačnih specialističnih pregledov ustne votline in zob pri delovnih psih
V juliju 2013 smo na Kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani ter po posameznih policijskih postajah opravljali brezplačne specialistične preglede ustne votline in zob pri delovnih psih. Program je bil namenjen službenim psom, psom vodnikom, reševalcem in terapevtom.
Cilj programa je bil, da se tem živalim zagotovi zdravje zob in ustne votline ter ozavesti lastnike/vodnike o pomenu redne ustne higiene in rednih pregledov ustne votline in zob psov. Bolezni zob in ustne votline lahko živali namreč povzročajo nelagodje in bolečino ter tako vplivajo na delovno sposobnost psa.
Nekatere ustne bolezni pa so lahko tudi življenje ogrožajoče, predvsem če niso odkrite zgodaj. V programu smo pregledali 53 lastniških in 69 policijskih psov.
Anamnestični podatki
Ob prihodu na Kliniko je 51 lastnikov izpolnilo kratko anketo. Izvedeli smo, da je le približno polovica živali zavarovanih za zdravljenje, da so ljudje slabo seznanjeni s specialističnimi storitvami, ki jih v veterinarski medicini ponujajo specialisti-diplomati veterinarskih specialnosti, in da lastniki sami veliko informacij o boleznih in zdravljenju poiščejo na internetu ter v raznih (strokovnih) revijah.
Anketa je tudi potrdila, da ima veliko lastnikov zadržke pred izpostavljanjem živali splošni anesteziji, ki je potrebna, da se pri živali opravi natančen pregled zob in ustne votline in dokončno opredeli problem.
Anamneza je vključevala podatke o navadah glede ustne higiene doma, zadahu, prehrani, morebitnih težavah z jemanjem hrane, priboljških in igračah ter splošnem zdravstvenem stanju živali in morebitnih zdravljenih. Večina lastnikov svojih psov ne vodi na redne preglede ustne votline.
Večina lastnikov svojim psom zob tudi ne ščetka dnevno, nekaj jih zobe očisti vsake toliko časa, ostali pa se poslužujejo raznih žvečilk in drugih podobnih pripomočkov, za katere so prepričani, da psu dobro očistijo zobe.
V večini primerov so lastniki/vodniki poročali o zadahu iz gobca pri psu. Vodniki-policisti so bili večinoma dobro seznanjeni s težavami z zobmi in ustno votlino pri svojih psih in so pogosto sami izpostavili problem (npr. zlomljen zob), medtem ko je bila pri ostalih delovnih psih oziroma njihovih lastnikih/vodnikih to bolj izjema.
Rezultati kliničnega pregleda
Pri psih smo opravili pregled glave, ki je zajemal izgled lobanje in žvekalne mišičnine, palpacijo obraznega dela glave, bezgavk, žlez slinavke in čeljustnega sklepa. Pozorni smo bili tudi na morebitni izcedek iz oči in nosu.
Nato je sledil pregled ustne votline – pri živalih smo ob zaprtem gobcu privzdignili ustnico na vsaki strani, ocenili mehka tkiva, lično ploskev zob in ugriz. Če je žival dovolila smo odprli gobec in ocenili tudi ostale površine ustne votline. Zaradi narave policijskih delovnih psov, je bil pregled ustne votline bistveno bolj omejen in je zajemal pregled ob tem, ko je z glavo in gobcem živali manipuliral vodnik psa.
Pri veliki večini lastniških živali smo ugotovili mehke in trde zobne obloge, povezane z vnetjem dlesni (gingivitisom). V enem primeru terapevtskega psa je bila parodontalna bolezen že klinično diagnosticirana kot napredovala, ker je bila ugotovljena majavost nekaterih zob ter umik dlesni.
Pri reševalnih psih smo v nekaj primerih ugotovili manjkajoče in/ali zlomljene zobe, predvsem premolarje in sekalce. V dveh primerih smo ugotovili spremembe v ustni votlini, za katere smo svetovali odvzem vzorca tkiva (biopsijo).
Pri policijskih psih po dobljenih rezultatih lahko ločimo probleme v grobem na dve podskupini psov, ločeni glede na namen, kateremu služijo, in sicer pse, ki se uporabljajo za obrambo ter pse, ki se uporabljajo za iskanje npr. eksploziva ali drog. Pri vseh teh živalih smo, podobno kot pri drugih psih, ugotovili prisotnost mehkih in trdih zobnih oblog in z njimi povezano vnetje dlesni.
Pri obrambnih psih pa smo pogosto ugotovili zlomljene ali/in obrabljene zobe, predvsem grabilce. V veliki večini so se pojavljali (klinično ocenjeno) nekomplicirani zlomi krone, opazili smo tudi nekaj kompliciranih kronskih ali kronsko-koreninskih zlomov zob. Druga podskupina psov ni imela večjih težav, v večini le mehke in trde zobne obloge ter gingivitis.
Zaključki
Pri pregledu ustne votline na zavestni živali se je nujno potrebno zavedati omejitev, ki jih takšen pregled ima. Kljub natančnemu pregledu, kot smo to uspeli pri večini reševalnih in terapevtskih psov, dobimo namreč le grobe informacije o zdravju ustne votline in zob in je torej pregled namenjen temu, da si veterinar ustvari sliko glede nadaljnjih diagnostičnih postopkov ter ključnih faz zdravljenja, o katerih se pogovori z lastnikom.
Popoln pregled in natančen načrt zdravljenja pa lahko veterinar-stomatolog opravi le, če je žival v splošni anesteziji. Splošna anestezija velikokrat pri lastniku živali vzbuja strah, a potrebno je vedeti, da za zdravo žival uravnana in temeljito nadzorovana splošna anestezija predstavlja le minimalno tveganje. Tudi pri bolnih živalih je anestezija lahko varno izpeljana, če dobro poznamo splošno zdravstveno stanje živali in le-temu prilagodimo anestezijski protokol ter spremljanje življenjskih funkcij živali med anestezijo.
Da se natančno opredeli zdravstveno stanje živali pred anestezijo, se pred njo vedno opravi splošni klinični pregled, dodatne preiskave krvi, urina ter druge predanestezijske diagnostične preiskave, ki omogočijo ustrezno načrtovanje splošne anestezije ter njeno spremljanje, da se tako zagotovi največjo možno varnost.
Torej, ko je žival v splošni anesteziji, lahko veterinar končno in dosledno pregleda vse strukture v ustni votlini, vključujoč ustnice, lica, trdo in mehko nebo, dno ustne votline, jezik, grlo in žrelo. Oceni lahko tudi količino mehkih in trdih zobnih oblog in s posebnimi inštrumenti pregleda vsak posamezen zob in obzobna tkiva.
Pregled ustne votline vključuje tudi rentgensko slikanje zob, ki se ga ne more opraviti na zavestni živali, in je nujno, da se bolje opredeli obseg bolezni ali poškodbe ter pravilneje in enostavneje načrtuje morebiten kirurški poseg. Glede na spremembe in/ali poškodbe nato veterinar pripravi načrt zdravljenja.
Pri določenih boleznih ali sumu nanje, pa veterinar svetuje tudi dodatne slikovne preiskave, kot so računalniška tomografija (CT), ultrazvok ali magnetno-resonančno slikanje (MRI). Nato veterinar pri živali opravi toaleto ustne votline, saj je le ta začetek vsakega stomatološkega posega, lahko pa predstavlja tudi samostojen poseg, če gre za zdravljenje zgodnje parodontalne bolezni, kar naj bi opravljali redno letno.
Parodontalna bolezen je bolezen obzobnih tkiv, ki se prične zaradi nabiranja bakterijskih zobnih oblog. Bolezen je zelo pogosta, kar smo ugotovili tudi pri pregledanih delovnih psih. Bakterije v zgodnji fazi bolezni povzročijo vnetje dlesni (gingivitis), ki ga lahko opazimo (npr. rdečina in oteklina dlesni, krvaveče dlesni).
Če bolezen zdravimo zgodaj, ko je še omejena na dlesni, je ozdravljiva, če odstranimo zobne obloge v postopku ustne toalete. Če pa bolezen napreduje, pride do izgube prirastišča zoba in v skrajni fazi do izgube zoba. Bolezen v teh fazah le redko lahko diagnosticiramo samo s pregledom ustne votline na zavestni živali, temveč potrebujemo rentgensko slikanje in merjenje obzobnih žepov.
Če je bolezen napredovala, je ne moremo več ozdraviti, lahko jo le zaustavljamo. Prav zato je potrebno redno dnevno ščetkanje zob, da bakterijske obloge redno odstranjujemo. Prav tako so smiselne redne kontrole in toaleta ustne votline pri veterinarju.
Pri živalih, ki ščetkanja zob ne dovolijo, je dobro, če jih vsaj stimuliramo, da čim več žvečijo in se tako vrši fiziološko čiščenje zob (ki pa je omejeno zlasti na premolarje in molarje). Pri tem je potrebno vedeti, da žvečenje ni nadomestilo za dnevno ščetkanje zob, prav tako pa je nujno priboljšek ali igračo za žvečenje skrbno izbrati – če v priboljšek ali igračo ne moremo narediti vgreznine z našim nohtom, je le-ta pretrda in tvegamo poškodbe zob.
Poškodbe zob največkrat pomenijo zlom zob, kot smo to ugotovili pri nekaj reševalnih psih, ki so jih lastniki nagrajevali z lovljenjem ali glodanjem trših žogic ali drugih predmetov, kar bi lahko bil vzrok za nastale poškodbe v ustni votlini. Podobno je zaradi narave dela pričakovati obrabo in zlome zob pri obrambnih psih.
Grizne sile so pri psih namreč izjemno velike in med treningi obrambe so zobje tako izpostavljeni velikim stresom. Problematično je lahko pri teh psih tudi vedenje, saj nemalokrat grizejo ograjo svojih boksov in tako obrabljajo zobe, ki so, oslabeli, še bolj dovzetni za zlome.
Pri poškodbah/zlomih zob je bistvenega pomena, ko se odločamo za zdravljenje, tip zloma. Če je zlom nekompliciran (zobna pulpa ni izpostavljena), zdravljenje največkrat ni potrebno. Če pa je zlom kompliciran (zobna pulpa je izpostavljena), pa je potrebno zob zdraviti, pri čemer je pomembno tudi, ali zlom zajema le krono ali tudi korenino.
Če zlom zajema korenino, je zob največkrat potrebno izdreti, saj zdravljenje koreninskega kanala (endodontsko zdravljenje) največkrat ni ustrezna izbira. Pri psih v programu smo velikokrat posumili na nekomplicirane zlome, vsekakor pa je klinična ocena le groba in se zato pri živalih z zlomom zob(a) vedno svetuje pregled zob(a) z rentgenskim slikanjem v splošni anesteziji.
Glede na najdbe lahko trdimo, da ima večina pregledanih delovnih psov v Sloveniji (zgodnjo) parodontalno bolezen ter poškodbe zob. Zato smo v velikem številu primerov svetovali natančnejši pregled ustne votline in zob z rentgenskim slikanjem v splošni anesteziji.
Še veliko več pa bo potrebno storiti na področju ozaveščanja lastnikov/vodnikov psov glede zdravja zob in ustne votline, specialističnih veterinarskih storitev in zavarovanja živali za zdravljenje. Pomembno pa je predvsem, da lastniki/vodniki razumejo pomen rednega dnevnega ščetkanja zob in preventivnih pregledov ustne votline pri svojih psih, saj tako preprečujejo nastanek najpogostejše bolezni, parodontalne bolezni, ter najhitreje opazijo morebitne spremembe in poškodbe na zobeh in v ustni votlini.
S programom brezplačnih specialističnih pregledov ustne votline in zob pri delovnih psih bomo nadaljevali prihodnje leto.
Reference
- Ettinger SJ. The physical examination of the dog and cat. In: Ettinger SJ, Feldman EC, eds. Textbook of veterinary internal medicine. Diseases of the dog and cat. 6th ed. St. Louis, Missouri: Elsevier Saunders, 2005: 2-9.
- Gorrel C. Home care: products and techniques. Clin Tech Small Anim Pract 2000; 15: 226-31.
- Gorrel C. Oral examination and diagnostics in dogs and cats. In: Proceedings of the WSAVA Congress (Dublin), WSAVA, 2008: online version.
- Gorrel C. Veterinary dentistry for the general practitioner. Edinburgh: Saunders, 2004.
- Nemec A. Težave v ustni votlini: pregled in toaleta. Kinolog 2013;41(1):22-23.
- Nemec A. Parodontalna bolezen: vzroki, znaki, diagnostika in zdravljenje. Kinolog, 2013;41(3):8-9.
- Nemec A. Poškodbe zob: vzroki, znaki, diagnostika in zdravljenje. Kinolog, 2013;41(4):14-15.
- Nemec A, Pavlica Z. Standardna in digitalna radiografija v veterinarski stomatologiji, Zbornik. 21. Simpozij o aktualnih boleznih malih živali 2008;36-39.
- Nemec A, Marhold C, Zadravec M, et al. Klinični pregled in toaleta ustne votline pri psih, mačkah, kuncih in glodavcih, Zbornik (zgoščenka). Nega pacienta II - pooperativna oskrba: permanentno izobraževanje. Center za podiplomski študij in permanentno izobraževanje 2009.
- Nemec A, Pavlica Z. Pregled ustne votline in osnove parodontalnega zdravljenja, v: Zbornik jesenskega 10. strokovnega srečanja Veterinarske zbornice 2012; 4 – 6.
- Verstraete FJ, Kass PH, Terpak CH. Diagnostic value of full-mouth radiography in dogs. Am J Vet Res 1998; 59: 686-91.
