Sončne opekline pri ljubljenčkih – predvsem v nevarnosti so beli psi in mačke

Veterinarji dermatologi pojasnjujejo, katere živali so posebej občutljive, kako se lahko izognemo poškodbe kože zaradi sonca ter kako je najbolje terapirati sončne opekline pri živalih.

Svetla ali redkeje poraščena koža je na soncu posebej občutljiva. Pri psu in mački ta mesta predsatvljajo predvsem uhlji, smrček in nosni greben, regije okoli oči in hrbet. „Nekatere živali prav rade poležavajo na hrbtu. Navadno je v tem primeru redko poraščen trebušni del izpostavljen sončnim žarkom.

V takih primerih spada tudi ta predel med posebno občutljive,“ poudarja dermatologinja za živali iz Kliničnega oddelka za Interno medicino malih živali na Veterinarski univerzi na Dunaju, Christa Horvath-Ungerbock.

Posebej občutljive pasme

Bele in kratkodlake pasme spadajo med najbolj izpostavljene za pojav sončnih opeklin. Med psi predvsem argentinska doga, beli buldogi, dalmatinci, bokserji, mali angleški hrti in bigli, prav tako pa so v večji nevarnosti tudi bele ali večbarvne mačke, ki imajo belo dlako po glavi.

Predvsem poleti se lahko težave pojavijo tudi pri živalih, ki imajo zelo kratko ostriženo dlako. Pri teh UV žarki enostavneje prodirajo do občutljive kože in hitreje povzročajo opekline.

Seveda so že zaradi izpostavljenosti kože naravno občutljivejše pasme psov in mačkk brez dlake, saj pri teh prihaja do popolne odsotnosti dlake, ki običajno predsatvlja naravno zaščito pred soncem. Ob tem pa dodatno zaščito predstavlja tudi kožna pigmentacija. Temnejše živali so bolj odporne.

V vsakem primeru pa morajo lastniki posebej ogroženih živali poskrbeti za njihovo zadostno zaščito pred soncem.

Zaščita pred soncem za živali

„Načeloma zadostuje, da živalim omogočimo zadrževanje na senčnih lokacijah. Predvsem opoldansko sonce, ki je najbolj intenzivno, predstavlja največje tveganje, ne le za samo kožo temveč tudi za celoten organizem,“ pojasnjuje dermatologinja.

Vetmeduni Vienna

Posebej občutljive živali včasih potrebujejo tudi zaščito pred soncem v obliki vodoodporne sončne kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ali celo tako imenovane sunblockerje (na primer kreme z vsebnostjo cinkovega oksida). V primeru daljših pohodov v gorah, kjer je sončno žarčenje še intenzivnejše se priporoča, da se občutljivejše živali dodatno zaščiti z majcami, plaščki, kapicami in podobnimi pripomočki.

Dermatologinja pa nekoliko pomirja: „Vsi beli psi in mačke tudi ne potrebujejo takoj zaščite v obliki krem in oblačil. Pred dodatnimi poškodbami pa se zares priporoča zaščititi posamezne živali, ki že imajo rahle opekline ali so zaradi različnih razlogov bolj občutljive kot običajno.“

Prva pomoč za sončne opekline pri živali

Sončne opekline pri živalih se kažejo kot akutna vnetja kože, ki so lahko pri posameznikih tudi srbeča ali boleča. Pogoste opekline vodijo tudi do razvoja kožnega raka ali drugih kožnih tumorjev.

Ko lastnik na živali opazi pordelo, pretoplo ali luskasto kožo, mora svojega ljubljenčka kakor hitro je to mogoče prestaviti v senčno zavetje pred soncem. Začetne simptome se lahko lajša z uporabo hladnih obkladkov ali pomirjujočih mazil.

Vetmeduni Vienna

Ko gre za resnejše primere opeklin, je potrebno obiskati veterinarja, ki bo morda predpisal kortizonsko terapijo za hitrejše pomirjanje kožnega vnetja. Če se je poškodba dodatno okužila s sekundarnimi povzročitelji bo potrebovala dodatno antibiotično terapijo. Tako prizadete živali potrebujejo nato posebno in učinkovito zaščito pred soncem, da se preprečijo dodatne težave.

Predhodna obolenja kožo senzibilizirajo

Obstajajo bolezni in genetske napake, ki vodijo v slabšo odlakanost ter tako posledično povzročajo večjo občutljivost izpostavljene kože. Sem spadajo vsak dolgotrajnejši povzročitelji, ki vodijo do izgube dlake.

Taka so na primer parazitarna obolenja, kronična vnetja kože in prirojena neodlakanost. V nekaterih primerih lahko izpostavljanje soncu celo povzroča poslabšanje osnovne bolezni. Iz tega vzroka je učinkovita zaščita neobhodna pri živalih z avtoimunimi kožnimi obolenji.

Tudi deli telesa, ki so bili odlakani, vendar so naenkrat goli, na primer zaradi operativnih posegov ali poškodb, zahtevajo dodatno zaščito in stalno preverjanje.