Selkirk rex mačke: spontana mutacija je osnovala novo pasmo mačk

Strokovnjaka Serina Filler in Gottfried Brem iz dunajske univerze Vetmeduni sta sedaj z genetskimi raziskavami dokazala, da se pasma selkirk rex tudi genetsko jasno loči od treh prej poznanih pasem mačk s kodrasto dlako.

Sočasno sta s svojimi rezultati preiskave tako potrdila, da kodri mačje pasme selkirk rex izvirajo iz ene posamezne spontane mutacije. Njuno delo v celoti je bilo objavljeno v aktualni izdaji strokovne publikacije „Journal of Heredity“.    

Leta 1987 je mačka iz zavetišča v Montani, ZDA, skotila samčka, ki je na veliko presenečenje zavetiških oskrbnikov imel opolnoma skodran kožušček.

Ko je muc odrasel, se je paril s perzijko, ki je imela nekaj mladičev z gladko in nekaj s kodrasto dlako, dedovano po svojem očetu. Vzrediteljem je bil to očiten znak, da je mutacija, ki nosi informacijo za kodre, dominanten gen: zadostovala je mutacija enega ali obeh genov za dlako v genomu živali (matere ali očeta), da se je dlaka potomca kodrala.

Prvič opisana mutacija

Kodraste mačke so bile pri mačjih lastnikih zelo priljubljene in spodbujane ter so hitro dobile status nove pasme in ime selkirk rex. Danes to pasmo mačk vzrejajo registrirani vzreditelji po vsem svetu in je povsod priljubljena.

Kljub temu pa genetska podlaga nove pasme zaenkrat še ni bila preiskana. V sodelovanju s kolegi iz University of California in Davis pod vodstvom Leslie A. Lyons ter laboratorijem za veterinarsko diagnostiko Agrobiogen v Nemčiji, sta Serina Filler in Gottfried Brem iz dunajske veterinarske univerze (Vetmeduni Vienna) preiskovala mačke in prvič opisala genetsko mutacijo, ki je odgovorna za kodravost dlake.

Enakost ima svoje slabosti

Ker je mutiran gen dominanten zadostuje, da kromosomska zasnova matere ali očeta nosi mutacijo kodravosti (heterozigot). Tudi če prenašata oba mačja starša mutacijo (homozigot), bo dlaka potomcev kodrasta. 

Serina Filler

Skozi daljše časovno obdobje pa se je izkazalo, da so heterozigoti, ki prenašajo tako nespremenjen kot spremenjen gen, bolj priljubljeni, saj imajo krajše uhlje, bolj okroglo glavo ter močneje skodrano dlako kot homozigotni predstavniki, ki imajo oba gena mutirana.  Ob tem homozigoti v mladosti izgubljajo večje količine dlake, vendar se jim ob tem ne pojavljajo brezdlačna mesta.

Mutacija izpred devetih generacij

Serina Filler je pri več kot 150 mačkah raziskovala, kako se dedujejo pasemske lastnosti, pri skoraj vseh živalih pa je preiskala tudi genetsko zasnovo (DNK). Ugotovila je, da se mutacija pri pasmi selkirk rex dejansko popolnoma razlikuje od ostalih priznanih pasem s kodrastim kožuhom.

Novo mutacijo je poimenovala SADRE (Selkirk autosomal dominant Rex). Iz njenih izsledkov glede genetike izvira tudi dejstvo, da je do mutacije prišlo pred približno osmimi ali devetimi generacijami, kar tudi sovpada s prvotno zgodbo o pojavu in razvoju pasme selkirk rex.

Zdrava kombinacija

Vzrejne smernice dovoljujejo križanje selkirk rex mačke ne le s predstavniki iste pasme, temveč tudi s perzijkami ter pasmami eksotične kratkodlake, britanske kratkodlake in britanske dolgodlake mačke.

Zaradi tega se ponašajo predstavnice selkirk rex z visoko genetsko variabilnostjo ter nizkim koeficientom parjenja v sorodstvu. Izgled kaže, da je pasma najverjetneje v sorodu s perzijsko in britansko kratkodlako mačko, kar nakazuje da je v preteklosti bila veliko križana s priljubljenima omenjenima pasmama mačk.

Serina Filler je sedaj lahko potrdila domnevo, temelječo na izgledu živali. Predvsem britanska kratkodlaka mačka, pa tudi ostale outcross pasme se genetsko zelo malo ali pa sploh ne razlikujejo od selkirk rex mačk.  

Relativno preprosta vzreja

Raziskava torej potrjuje, da je mačja pasma selkirk rex nastala z edino samostojno mutacijo, do katere je prišlo pred okoli 25 leti. Ker se mutacija deduje dominanno, jo je glede na posebnosti drugih pasem relativno enostavno vzrejati. Pasma ima tudi v splošnem prednost glede genetske raznolikosti, saj je v preteklosti bila veliko križana z drugimi pasmami.

Serina Filler komentira: „Predvidevamo, da nam visoka genetska raznolikost pasme selkirk rex omogoča, da je število dovoljenih pasem za nadaljno križanje tako nizko. To bi naj pri selkirk rex mačkah pomagalo vzrediti edinstveno obliko glave in telesa, po kateri bi se še očitneje ločila od ostalih pasem mačk.“  

Izvirna publikacija “Selkirk Rex: Morphological and Genetic Characterization of a New Cat Breed” avtorjev Serina Filler, Hasan Alhaddad, Barbara Gandolfi, Jennifer D. Kurushima, Alejandro Cortes, Christine Veit, Leslie A. Lyons in Gottfried Brem je objavljena v aktualni izdaji strokovne publikacije „Journal of Heredity“ (J Hered (2012) 103 (5): 727-733).

Povzetek strokovne publikacije je dostopen tudi na spletu: http://jhered.oxfordjournals.org/content/early/2012/07/26/jhered.ess039