Prebavne težave pri mački – pogosti povzročitelji so črevesni zajedavci

Kateri od teh so najpogostejši so raziskovali strokovnjaki sosednje Avstrije na Univerzi za veterinarsko medicino na Dunaju, ki so pregledali okoli 300 mačk.

Najpogostejši povzročitelji drisk so paraziti, imenovani Giardia. Ena izmed izoliranih vrst Giardie se lahko najverjetneje prenaša tudi na človeka. Rezultati študije so bili objavljeni v strokovni publikaciji Parasitology Research.

Ekipa strokovnjakov z Inštituta za parazitologijo na dunajski Univerzi za veterinarsko medicino, ki jo je vodila Barbara Hinney, so izvedli splošno raziskavo, v katero so vključili 298 vzorcev mačjih iztrebkov in jih pregledali na prisotnost enoceličnih črevesnih zajedavcev, imenovanih protozoji.

Vzorci so bili tako od domačih hišnih ljubljenčkov, kot od mačk za vzrejo in predstavnic iz zavetišč. Skupno je bilo 56 mačk od vseh 298 okuženih z vsaj enim predstavnikom črevesnih parazitov.

Pogosto okuženi vzorci gospodinjstev z več mačkami

Predvsem visoka je stopnja okuženosti bila dokazana za gospodinjstva z več mačkami. Prav tako so močneje prizadeta gospodinjstva, kjer živijo mladiči. Mladiči morajo s povzročitelji priti prvič v stik in se mu upreti, saj še niso imuni nanje. Zaradi tega je zatiranje parazitov pri njih posledično bolj zahtevno. V obdobju okužbe se povzročitelji naprej izločajo z blatom in tako inficirajo druge mačke. V gospodinjstvih z večjim številom mačk tako obstaja večje tveganje za prenos infekta.

Možnost prenosa z mačke na človeka ni izključena

Giardie so se med vsemi vzorci, kjer so bili dokazani črevesni paraziti, pojavljale kar v 12odstotkih. Živali se z njimi okužijo preko zaužitja razvojne oblike cist, te se nato v njihovem črevesju lahko razmnožujejo in tako poškodujejo sluznico. Ciste, nastale v novo okuženi mački se ponovno izločajo z blatom ter v okolju čakajo novega gostitelja.

„Najpogosteje smo dokazali prisotnost vrst Giardie, ki so značilne le za mačke. Ena izmed najdenih povzročiteljev pa se lahko pojavlja tudi pri človeku. Zaradi tega ne moremo zanesljivo izključiti možnosti prenosa okužbe z mačk na ljudi,“ pojasnjuje Barbara Hinney.

Predvsem v nevarnosti so v tem primeru ljudje s slabšim imunskim odzivom. Večina infekcij z Giardio pri ljudeh pa se prenaša od človeka na človeka. Pogosteje se okužijo ljudje na potovanjih v toplejših krajih, na primer v Indiji, kjer se povzročitelji običajno prenašajo preko pitne vode.

Pri večini mačk poteka okužba z Giardio brez simptomov, v posameznih primerih pa lahko te povzročajo driske, slabost in bolečine v trebuhu.

Higiena mačjih prebivališčih

Ciste Giardie so zelo odporne in se jih zaradi tega le težko znebimo. Po uspešni terapiji se lahko tako okužba spet ponovi. Da se okužbe z Giardio pri mački uspešno znebimo, se je tako potrebno držati strogih higienskih standardov.

Cistam povzročitelja, ki jih mačka izloča v blatu, posebej odgovarja vlažno in toplo okolje. Strokovnjaki zato priporočajo, da se odeje in brisače, s katerimi je okužena žival bila v stiku, opere na najmanj 60 stopinjah. Posodice za vodo in hrano je potrebno redno čistiti z vročo vodo in jih dobro osušiti.

Ker se lahko Giardia prenaša preko vode je izločke mačk treba zavreči med odpadke in ne v straniščni školjki.  

Včasih se infekcije z Giardio kljub strogim higienskim ukrepom ne moremo kar tako znebiti. Če mačka kljub terapiji še naprej izloča ciste, vendar ob tem ne kaže kliničnih znakov obolenja, se morajo lastniki pogovoriti z veterinarjem in svojim zdravnikom o možnosti, da pri svoji mački prekine s terapijo.

V tem primeru pa je vsekakor potrebno paziti, da takšna inficirana mačka, ki predstavlja vir okužbe, ne bo mogla okužiti drugih vrstnic.

Drugi povzročitelji, izolirani iz mačjih iztrebkov

Raziskovalna skupina je pri enem od vzorcev dokazala tudi šele pred nedavnim opisanega povzročitelja Tritrichomonas blagburni. Infekcija s njim povzroča diarejo in napenjanje živali. Na človeka omenjen povzročitelj ni prenosljiv.

Dvanajst mačk, ki so sodelovale v raziskavi je bilo okuženih s kokcidiji. Infekcija z njimi se običajno pojavi pri mladičih.

Pet živali je pozitiven rezultat pokazalo pri preiskavi na Kriptosporidije. Dokazane so bile le vrste, ki povzročajo okužbo samo pri mački.

„Živali, ki imajo hude driske izgubljajo ogromno tekočine. Najpomembnejša oblika terapije pri takšnih obolenjih je tako nadomeščanje tekočin. Za nekatere teh povzročiteljev pa obstajajo tudi zdravila, ki se jih veterinar lahko posluži,“ še dodaja Barbara Hinney.   

Publikacija:

„Enteric protozoa of cats and their zoonotic potential—a field study from Austria”