Perianalne fistule pri nemških ovčarjih

Konformacija repa in perianalne regije, zamašitev analnih kript s fekoliti ter infekcija paranalnih vrečk  so možni, a nedokazani etiološki dejavniki (2); v zadnjem času se pa najbolj uveljavlja hipoteza, da je vzrok imunološki. Bolezen se namreč pogosto pojavlja skupaj z vnetno boleznijo črevesja (VBČ) (3) in dobro odgovori na imunosupresivno zdravljenje (1,4).  

Živali s fistulami se ližejo, grizejo ali drsajo po perianalnem področju, blatenje je boleče, ob njem se napenjajo, so zaprte ali imajo drisko. Potek bolezni je progresiven, lezije so sprva minimalne v obliki manjših odprtinic, večinoma pa so ob pregledu že precej napredovale – v obliki več secernirajočih globokih ulceracij, iz katerih se izceja gnoj (Slika 1), področje pa je tudi zelo boleče. V rezultatih laboratorijskih preiskav krvi ni odstopanj oziroma so ta nespecifična.

Zdravljenje perianalnih fistul je zaradi pogostih recidivov lahko zapleteno. Vključuje dieto, mehčanje blata, redno čiščenje področja ter rabo analgetikov in antibiotikov, kar precej olajša blatenje in ublaži sekundarno vnetje, fistul pa ne odpravi (1).

Bolj ciljano je kirurško zdravljenje z izrezovanjem nekrotičnega tkiva in stimulacijo sekundarnega celjenja, kar lahko vodi v inkontinenco ter nastanek stenoze anusa, recidive pa so kljub temu pogoste.

Zato se zanj v zadnjem času ne odločamo, razen ko so fistule odporne na medikamentozno zdravljenje ter ko komunicirajo s paranalnimi vrečkami in je le-te indicirano odstraniti skupaj z lezijami. Priporočamo tudi visoko amputacijo repa (1-4) in kastracijo moških živali.

Medikamentozno zdravljenje, ki je trenutna metoda izbora, vključuje imunosupresivna zdravila: prednizon (3), ciklosporin (4,5) ter azatioprin in metronidazol sistemsko (6) ali takrolimus topikalno (7).

Najuspešnejše je zdravljenje s ciklosporinom v odmerku 5 mg/kg (peroralno (PO) na 12 ur) (5), ki pa ga zaradi cene zdravila pogosto kombinirajo s ketokonazolom (2,8). Ta kot inhibitor citokroma P450 upočasni presnovo ciklosporina in s tem zniža uporabljen odmerek ter stroške zdravljenja.

Tanja Plavec

Odmerek ketokonazola je v tem primeru 10 mg/kg PO na 24 ur, ciklosporina pa 1 mg/kg na 12 ur. Ker pa v Sloveniji in sosednjih državah ketokonazol nima več veljavnega dovoljenja za promet in je zaradi tega nedostopen, ga zaradi podobnega metabolizma lahko nadomestimo z itrakonazolom.

Tekom zdravljenja, ki praviloma traja 16 tednov, je zaradi možnega pojava neželenih učinkov potreben stalen nadzor kliničnega stanja pacienta ter koncentracije ciklosporina v krvi. Klinični znaki se izboljšajo že po enem tednu zdravljenja, po 8 tednih je klinično stanje 80 – 90 % boljše (Slika 2).

Na kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete trenutno poteka klinična študija zdravljenja perianalnih fistul pri nemških ovčarjih z omenjeno kombinacijo zdravil. Ta se je zaenkrat izkazala kot uspešna ter s stališča stranskih učinkov in stroškov sprejemljiva, zato vabimo lastnike morebitnih pacientov k aktivni vključitvi v študijo, veterinarjem pa smo na voljo za dodatna pojasnila.

Tanja Plavec

asist. dr. Tanja Plavec, dr. vet. med., Klinika za kirurgijo in male živali, Veterinarska fakulteta, Gerbičeva 60, Ljubljana

[email protected]

Reference: