Mačke so povzročitelji in žrtve alergij
(05.09.2012) Veterinarji zmeraj pogosteje diagnosticirajo alergijske bolezni pri mačkah.
Do pogostejših ugotavljanj alergij ne prihaja le zaradi dejanskega porasta bolezni, ampak tudi zaradi dejstva, da strokovnjaki danes bolje razumejo klinično sliko alergijskih obolenj pri mačkah.
"Sedaj vemo, da so razne kožne spremembe, ki smo jih v preteklosti pripisovali hormonskim ali vedenjskim motnjam, dejansko posledica alergijskih reakcij." razlaga Stefanie Peters, dr.vet.med., iz Klinke za živali dr. dr. h.c. Hansa-Joachima Kocha v Birkenfeldu v Nemčiji.
O diagnostiki in zdravljenju alergijskih obolenj pri mačkah je dr. Petersova predavala na 20. kongresu Baden-Badener Fortbildungstagen kleintier konkret.
Brezdlačna mesta so pri mački prvi namig na alergijsko reakcijo. Žival mesto na koži srbi in si ga zato vztrajno obdeluje z ostrim jezikom in zobmi. Posledično na mestu izpade ali se polomi dlaka – nastane tako imenovana alopecija – predvsem na predelih, ki jih enostavno dosežejo z gobcem.
"V primerjavi s psi so mačke pri tem zelo skrivnostne," pravi dr. Peters. Okoli 90% si jih liže srbečo kožo in to brez, da bi jih lastniki opazili. Navadno počakajo, da jih nihče ne moti, se skrijejo ali gredo ven, kjer si neopažene v miru pulijo dlako.
Navadno pripeljejo lastniki žival na pregled šele, ko se pojavijo prva brezdlačna mesta. "Neredko mora veterinar prepričevati lastnika, da dlake niso izpadle same od sebe," govori dr. Peters iz izkušenj. Za enostaven in hiter dokaz priporoča tako imenovan trihogram: pod mikroskopom se pregledajo konice dlak s prizaetih mest. Poškodovane in traumatizirake konice so nedvomen dokaz, da jih je mačka poškodovala z lizanjem.
V nasprotnem primeru, ko so konice dlak zdrave in koničaste, dejansko izpadajo samodejno, brez mačje pomoči – navadno zaradi hormonskih motenj. Dolgotrajnejši dokaz lahko izvedemo z uporabo zaščitnega ovratnika. Ta bo preprečil mački lizanje in grizenje kože. Ko si prizadeta območja opomorejo po nekaj tednih, lahko izključimo hormonalne vzroke za nastalo alopecijo. Zaradi obstoja alternativnih oblik za diagnostiko pa ta metda ni več zelo uporabna.
Medtem ko se alergije pri človeku navadno izražajo s težavami dihal, mačke odreagirajo predvsem s kožnimi spremembami. Preko opaženih simptomov – kot je na primer alopecija – tako nikakor ne moremo sklepati na povzročitelja alergijske reakcije.
Iskanje alergenov se v večini primerov pokaže za zahtevnega: alergija na bolhe, preobčutljivost na cvetni prah ali hišni prah pridejo v poštev prav toliko, kot alergije na hrano. Posebej pri mačkah, ki se lahko gibajo tudi na prostem, je skoraj nemogoče, da popolnoma preprečimo kontakt z alergenom, poudarja dr. Peters. V takšnih primerih, ali v primerih, ko povzročitelji niso znani, lahko živali pomagamo z zdravili, ki pomirjajo srbež in vnetja.
Zdravnica je na novinarski konferenci 4. aprila 2008 podrobneje predstavila tematiko "alergie pri mačkah in njihovo zdravljenje".
