Mačke so povzročitelji in rtve alergij
(05.09.2012) Veterinarji zmeraj pogosteje diagnosticirajo alergijske bolezni pri mačkah.
Do pogostejih ugotavljanj alergij ne prihaja le zaradi dejanskega porasta bolezni, ampak tudi zaradi dejstva, da strokovnjaki danes bolje razumejo klinično sliko alergijskih obolenj pri mačkah.
"Sedaj vemo, da so razne kone spremembe, ki smo jih v preteklosti pripisovali hormonskim ali vedenjskim motnjam, dejansko posledica alergijskih reakcij." razlaga Stefanie Peters, dr.vet.med., iz Klinke za ivali dr. dr. h.c. Hansa-Joachima Kocha v Birkenfeldu v Nemčiji.
O diagnostiki in zdravljenju alergijskih obolenj pri mačkah je dr. Petersova predavala na 20. kongresu Baden-Badener Fortbildungstagen kleintier konkret.
Brezdlačna mesta so pri mački prvi namig na alergijsko reakcijo. ival mesto na koi srbi in si ga zato vztrajno obdeluje z ostrim jezikom in zobmi. Posledično na mestu izpade ali se polomi dlaka nastane tako imenovana alopecija predvsem na predelih, ki jih enostavno doseejo z gobcem.
"V primerjavi s psi so mačke pri tem zelo skrivnostne," pravi dr. Peters. Okoli 90% si jih lie srbečo koo in to brez, da bi jih lastniki opazili. Navadno počakajo, da jih nihče ne moti, se skrijejo ali gredo ven, kjer si neopaene v miru pulijo dlako.
Navadno pripeljejo lastniki ival na pregled ele, ko se pojavijo prva brezdlačna mesta. "Neredko mora veterinar prepričevati lastnika, da dlake niso izpadle same od sebe," govori dr. Peters iz izkuenj. Za enostaven in hiter dokaz priporoča tako imenovan trihogram: pod mikroskopom se pregledajo konice dlak s prizaetih mest. Pokodovane in traumatizirake konice so nedvomen dokaz, da jih je mačka pokodovala z lizanjem.
V nasprotnem primeru, ko so konice dlak zdrave in koničaste, dejansko izpadajo samodejno, brez mačje pomoči navadno zaradi hormonskih motenj. Dolgotrajneji dokaz lahko izvedemo z uporabo začitnega ovratnika. Ta bo preprečil mački lizanje in grizenje koe. Ko si prizadeta območja opomorejo po nekaj tednih, lahko izključimo hormonalne vzroke za nastalo alopecijo. Zaradi obstoja alternativnih oblik za diagnostiko pa ta metda ni več zelo uporabna.
Medtem ko se alergije pri človeku navadno izraajo s teavami dihal, mačke odreagirajo predvsem s konimi spremembami. Preko opaenih simptomov kot je na primer alopecija tako nikakor ne moremo sklepati na povzročitelja alergijske reakcije.
Iskanje alergenov se v večini primerov pokae za zahtevnega: alergija na bolhe, preobčutljivost na cvetni prah ali hini prah pridejo v potev prav toliko, kot alergije na hrano. Posebej pri mačkah, ki se lahko gibajo tudi na prostem, je skoraj nemogoče, da popolnoma preprečimo kontakt z alergenom, poudarja dr. Peters. V taknih primerih, ali v primerih, ko povzročitelji niso znani, lahko ivali pomagamo z zdravili, ki pomirjajo srbe in vnetja.
Zdravnica je na novinarski konferenci 4. aprila 2008 podrobneje predstavila tematiko "alergie pri mačkah in njihovo zdravljenje".