Generalizirana limfadenopatija pri psu

Šestletna samička pasme francoski buldog je bila pripeljana na pregled zaradi zmerne limfadenopatije. Klinična slika se po dveh tednih atibiotske terapije ni spremenila, po poročanju lastnikov pa se v tem času ni pojavila nova anomalija. Psica je bila redno cepljena, lepo ješča in ni izgubljala telesne teže.

Maciej Guzera DVM PhD DipECVCP MRCVS

KLINIČNA SLIKA IN ANAMNEZA

KLINIČNI PREGLED

Pri kliničnem pregledu so bile ugotovljene povečane submandibularne, preskapularne in poplitealne bezgavke. Psica je bila vesela in pozorna, z normalno telesno temperaturo ter normalno srčno in dihalno frekvenco.

DODATNE PREISKAVE

Hematologija, klinična biokemija in analiza urina

Kompletna krvna slika je pokazala blago levkocitozo (16,74x10^9/L, referenčne vrednosti (RV): 6-12x10^9/L), ki je bazirala na blagi do zmerni limfocitozi (9,87x10^9/L, RV: 1-3,6x10^9/L). V pregled je bil poslan krvni razmaz (slika 1).

Ostale preiskave niso pokazale odstopanj od običajnega.

Citologija

Tankoigelna biopsija povečanih limfnih vozlov je bila poslana a citološko preiskavo (slika 2).

LABOKLIN

Diagnostično slikanje

Ultrazvočni pregled abdomna je potrdil zmerno povečanje iliakalnih bezgavk. RTG slike toraksa niso pokazale sprememb.

Molekularna diagnostika

Preiskava klonalnosti limfocitov (PARR) je pokazala prisotnost populacij monoklonalnih T celic ter poliklonalnih B celic. (slika 3).

Imunofenotipizacija

Pretočna citometrija za imunofenotipizacijo je bila opravljena iz krvnega vzorca z EDTA antikoagulantom. Dokazane so bile homogene populacije limfocitov CD3+, CD4+, CD5+, vendar pa celice niso kazale pozitivnega signala na Pan-leukocitni marker CD45 (slika 4).

LABOKLIN

INTERPRETACIJA REZULTATOV

Limfocitoza s pretežno majhnimi o srednje velikimi limfociti kaže na prisotnost limfatične neoplazije, kar so podprle tudi druge laboratorijske preiskave.

Citologija limfnega vozla je pokazala veliko majhnih do srednje velikih limfocitov. Mnoge od teh celic so bile simetrične s posameznimi citoplaznatskimi razvejanji v različne smeri. Citoplazma se je obarvala svetlo modro.

Celična jedra so bila majhna, okrogla in locirana paracentralno ali ekscentrično. Kromatin je bil fino retikuliran do kondenziran.

Ni bilo videti dokazov za reaktivno limfatično hiperplazijo in skupaj z limfadenomegalijo je citološka slika odgovarjala drobnoceličnemu limfomu.

Monoklonalni rezultati PARR za T limfocite je potrdil citološko diagnozo, brez da bi bila potrebna dodatna histopatološka preiskava.

Rezultat imunofenotipizacije limfocitov iz periferne krvi s pretočno citometrijo je sovpadal z indolentnim limfmom T celic (stadij V). Še zmeraj pa ni bilo mogoče popolnoma izključiti kronične limfatične levkemije s sekundarno vključenimi bezgavkami.

DIAGNOZA: DROBNOCELIČNI LIMFOM T CELIC (T-Zone Lymphoma) – STADIJ Va

TERAPIJA IN POTEK BOLEZNI

Zdravljenje se je pričelo s prednizolonom, po katerem se je velikost bezgavk zmanjšala, vendar pa niso dosegle običajne velikosti. Tri mesece kasneje se je psica dobro počutila, njeno klinično stanje je bilo dobro, pridobila je na telesni teži ob tem pa so ugotovljeno povišani jetrni encimi bili pripisani glukokortikoidni terapiji.

POVZETEK

Drobnocelični limfom je nizko maligno obolenje z indolentnim kliničnim potekom. Za postavitev popolnoma zanesljive diagnoze so on citološki preiskavi pogosto potrebne dodatne preiskave kot so histopatologija (slika 5), PARR ali pretočna citometrija.

Poslednji minimalno invazivni metodi zanesljivo potrdita diagnozo, ob tem pa dodatno omogočata klasifikacijo bolezni glede na celični tip (T ali B celice).

Študjie so pokazale, da se z uporabo pretočne citometrije lahko določi poseben podtip limfoma T celic, tako imenovan T-Zone Lymphoma. V tem primeru se diagnoza opira na edinstven vzorec ekspresije, in sicer odsotnost antigena CD45.

Glede na klinično stanje pacienta z robno celičnim limfomom je odvisen pričetek terapije s prednizolonom, ki je potrebna ali tudi ne. 

LABOKLIN