Fibroadenom mlečne žleze pri podgani (Rattus norvegicus)
(13.03.2013) V ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce, Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarske fakultete smo klinično pregledali nesterilizirano samico bele podgane (Rattus norvegicus), staro 2 leti.
asist. dr. Marko Zadravec, dr. vet. med., doc. dr. Jožko Račnik, dr. vet. med.
Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce, Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine, Veterinarska fakulteta
Lastnica je pred dvema tednoma opazila manjšo okroglo tvorbo v podkožju na področju trebuha. Tvorba se je sprva počasi večala, zadnjih 5 dni pa so opazili zelo intenzivno rast. Podgana je sicer normalno ješča in živahna, občasno lastnica zazna le rdeč izcedek iz nosnic in oči. Predhodno je bila pri veterinarju le na preventivnem kliničnem pregledu, ko je bila podgana stara 1 leto.
Slika 1
Zdravstveno stanje podgane pri kliničnem pregledu je bilo dobro. Bila je živahna ter imela telesno maso 380 g. Tvorba, ki jo je lastnica opisala, je bila premera 3 × 3 cm, pomična in dobro omejena. Nahajala se je v podkožju ingvinalnega področja 5. levega mlečnega kompleksa (slika 1).
V okolici oči je bila opazna obojestranska kromodakrioreja – t.i. rdeče solze. Rdeče solze so rdeče obarvani porfirinski pigmenti, ki ga izločajo Harderjeve žleze, kot odgovor na akutnen stres (najpogosteje na bolečino, bolezensko stanje ali prisilno rokovanje).
Med diferencialne diagnoze tvorbe na področju trebuha smo uvrstili novotvorbo na mlečni žlezi, benigno hiperplazijo mlečne žleze ter ognojek mlečne žleze. Zaradi zelo hitre rasti in dobre omejenosti tvorbe smo lastnici priporočali kirurško odstranitev.
Stradanje pred posegom ni zaželeno. S tem preprečujemo možnost nastanka hipoglikemije med in po posegu ter zapletov, ki bi lahko ob tem nastali. Podgano smo pred anestezijo premedicirali s butorfanolom (Butomidor®) v odmerku 0,5 mg/kg s/c in meloksikamom (Metacam®) 0,3 mg/kg s/c. Dvajset minut po premedikaciji smo jo inducirali v anestezijo v komori, kamor je speljan dovod anestezijskega plina izoflurana (Izofluran Torrex®).
Slika 2
Dovajali smo ga v 4 % mešanici s 100 % kisikom in pretokom plinov 2 l/min, dokler se podgana ni več odzvala na dražljaje iz okolice. Po indukciji smo ji poveznili masko na gobček in jo anestezijsko vzdrževali z izofluranom v 2,5 % mešanici s 100 % kisikom in pretokom plinov 1 l/min. Podgana je dihala spontano(slika 2).
Površino očesa smo namazali z debelejšo plastjo gela (Hypotears®), ki je preprečeval izsuševanje površine roženice med posegom. Med anestezijo smo delovanje srca nadzorovali z dopplerjevo sondo (Ultrasonic doppler flow detector, Parks Medical Electronics), ki smo jo namestili na kožo prsnega koša v področju srca. Operacijsko polje smo pobrili, očistili z milom in razkužili z alkoholom. Na robove operacijskega polja smo namestili sterilne komprese.
S skalpelom smo naredili rez v obliki elipse. Potekal je v kranio-kavdalni smeri, da bi bile natezne sile po posegu čim manjše. S preparirnimi škarjami in topim prepariranjem tkiv smo izluščili tvorbo iz podkožja ter jo postopoma oddvojili od trebušne stene. Na področju proti trebušni steni smo opazili večjo žilo, ki je edina napajala tvorbo (slika 3).
Slika 3
Žilo smo podvezali z večnitnim razgradljivim šivalnim materialom (Serafit 4/0®) in tvorbo odstranili shranili za nadaljnje preiskave v 10 % puferiran formalin. Preverili smo manjše krvavitve, ki so se pojavile na površini izreza ter jih zaustavili. Kožo smo zašili s tekočim ˝obratnim˝ Schmiednovim šivom (slika 4).
Slika 4
Uporabili smo enonitni razgradljiv šivalni material (Carprosyn 4/0®). Podgana se je pričela prebujati kmalu potem, ko smo prenehali dovajati anestezijski plin. Prestavili smo jo v ogrevan prostor (inkubator) s temperaturo 30°C do popolnega okrevanja in ji aplicirali antibiotik amoksicilin s klavulansko kislino (Synulox®) v odmerku 12,5 mg/kg s/c.
Podgano smo odpustili iz oskrbe naslednji dan. Enodnevno hospitalizacijo priporočamo predvsem zaradi možnosti pooperacijskih zapletov. Najpogosteje se pri tovrstnih posegih pri podganah srečujemo z dehiscenco šivov, ki jo povzročajo podgane z lizanjem in natančnim grizenjem področja rane.
Slika 5
Ob odpustu smo podgani predpisali nadaljevanje antibiotične (amoksicilin s klavulansko kislino v odmerku 12,5 mg/kg p/o (Synulox®) 2-krat dnevno, 5 dni) in protibolečinske (meloksikam 0,3 mg/kg p/o 1-krat dnevno, 3 dni) terapije. Odstranjeno tvorbo smo poslali na histološko preiskavo. Bila je fibroadenom mlečne žleze (slika 5).
LITERATURNI PODATKI IN ZAKLJUČKI
Tumorji na mlečni žlezi so zelo pogosti pri podganah. Literaturni podatki navajajo, da med 30 do 50 % nesteriliziranih samic razvije vsaj eno novotvorbo na mlečni žlezi tekom življenja. Kot samice, lahko tudi samci razvijejo tumorje mlečne žleze, vendar je pri njih pojavnost nizka (0,5 %).
Slika 6
Podgane imajo zelo razvite mlečne komplekse, zato se lahko novotvorbe mlečne žleze pojavijo na različnih mestih po telesu med vratom in ingvinalnim področjem (slika 6,7). Novotvorbe mlečne žleze pri podganah so hormonsko odvisne od spolnih hormonov in prolaktina.
Običajno zelo hitro rastejo, dodatno pa njihovo rast pospešuje izločanje prolaktina iz tumorskih celic ali mlečne žleze v laktaciji. Tvorbe lahko hitro zrastejo tudi do velikosti 10 cm. Redko metastazirajo, vendar pa povzročajo zaradi velikosti nelagodje in okornost. Pogosto lahko koža nad tvorbo ulcerira in se inficira z različnimi bakterijami.
Slika 7
Diagnozo tvorb na mlečni žlezi lahko postavimo že pred kirurškim posegom s citološko preiskavo tanko-igelne biopsije. Preiskava je namreč poceni, občutljiva (92,3 %) in specifična (89,4 %).
V veliki večini (80 %) so novotvorbe na mlečni žlezi pri podganah benigne. Najpogosteje se pojavlja fibroadenom. Zasledimo lahko tudi izraz ˝fibroadenomatoza˝, ki opisuje istočasno pojavnost več fibroadenomov. Fibroadenomi so slabo ožiljeni, običajno tvorbo napaja ena žila na njeni bazi. Terapija izbora je kirurška odstranitev tvorbe – nodulektomija, saj bi odstranjevanje celih mlečnih kompleksov, glede na njihovo razvejanost, predstavljalo preveč invaziven poseg.
Preventiva nastanka novotvorb na mlečnih žlezah pri podganah je sterilizacija mladih podgan, ki niso namenjene za razplod. Z omenjenim posegom se njihova pojavnost zniža na 5 %. Tudi sterilizacija odraslih samic, ki so že imele novotvorbo na mlečni žlezi, pripomore k manjši verjetnosti njihovega ponovnega nastanka.
Poleg samega kirurškega posega, so lahko v pomoč pri zdravljenju tudi različne druge terapije. GnRH agonisti (leuprolid acetat, buserelin, deslorelin), ki delujejo na os hipotalamus-hipofiza ter jajčnike, povzročajo začasno kemično sterilizacijo. V primeru istočasno več novotvorb na mlečnih kompleksih (˝fibroadenomatoza˝ ) moramo posumiti tudi na možnost obstoja hipofiznega adenoma.
Ob sumu je smiselna uporaba cabergolina, s katerim nadzorujemo izločanje prolaktina, saj je cabergolin anti-dopaminska molekula, ki znižuje prolaktinemijo. Med, soja in esencialne maščobne kisline imajo pri podganah dokazano proti tumorsko aktivnost in se jih lahko uvede kot dodatek v prehrano.
Slika 8
Kirurška odstranitev fibroadenomov mlečne žleze pri podganah je manj zahteven kirurški poseg. Ob primerni anesteziji in podporni terapiji je operacija v veliki večini primerov uspešna. Zapleti se pojavijo ob velikih tvorbah in tvorbah, ki se razraščajo na mlečnih kompleksih blizu vagine, anusa ali sečnice (slika 8).
Posebno previdni moramo biti, ko se pojavi več fibroadenomov istočasno (˝fibroadenomatoza˝). Ti so običajno povezani z delovanjem hipofiznega adenoma. Pooperativni zaplet s katerim se najpogosteje srečujemo je dehiscenca šivov, zato je pomembna uporaba primernih tehnik šivanja in šivalnih materialov. Lastnike moramo, kljub dobri prognozi, opozoriti na visoko pogostnost pojavnosti novih fibroadenomov.
ZAHVALA
Za pomoč pri opisanem kliničnem primeru se zahvaljujeva veterinarski tehnici Ireni Bahč.
doc. dr. Jožko Račnik, dr.vet.med.
Doc. dr. Jožko Račnik, dr.
vet. med. je zaključil študij veterinarske medicine na Veterinarski
fakulteti, Univerze v Ljubljani v januarju 2001. Univerzitetni
znanstveni podiplomski študij Biomedicina, Univerze v Ljubljani je
končal 2008 z ubranitvijo doktorske disertacije z naslovom
»Epidemiološka študija aviarne influence in bolezni zahodnega Nila pri
pticah v Sloveniji«. Na Veterinarski fakulteti je docent ter vodja
ambulante za ptice, male sesalce in plazilce. Ukvarja se s poučevanjem,
zdravljenjem in raziskovanjem bolezni ter zdravstvenega varstva ptic,
malih sesalcev in plazilcev.
asist. dr Marko Zadravec, dr. vet. med.
Asist. Marko Zadravec, dr. vet. med. je zaključil študij veterinarske medicine na Veterinarski fakulteti, Univerze v Ljubljani leta 2005. Med študijem je od leta 2002 dalje prostovoljno delal v Ambulanti za ptice, male sesalce in plazilce. V tem obdobju je pripravil Prešernovo nalogo z naslovom Trihomoniaza pri golobih, za katero je prejel priznanje. Aprila 2006 se je zaposlil kot strokovni delavec na Inštitutu za zdravstveno varstvo perutnine (IZVP), Veterinarske fakultete v Ljubljani. V obdobju med 1. oktobrom 2007 in 31. aprilom 2011 je bil zaposlen na IZVP kot mladi raziskovalec. Od 1. maja 2011 dlje je zaposlen kot sodelavec v veterinarstvu na IZVP. Oktobra 2007 se je vpisal v prvi letnik Univerzitetnega znanstvenega podiplomskega študija Biomedicina, Univerze v Ljubljani. Doktorsko disertacijo z naslovom 'Adenovirusi pri pticah v Sloveniji' je zaključil maja 2012. Maja 2010 je bil prvič izvoljen v naziv asistenta za področje Bolezni in zdravstveno varstvo živali. Na Veterinarski fakulteti se ukvarja s poučevanjem, zdravljenjem in raziskovanjem bolezni ter zdravstvenega varstva ptic, malih sesalcev in plazilcev.
LITERATURA
Doumerc (2009) Mammary Gland Surgery in Rats. In: Soft Tissue Surgery in Exotic Pet Animals (Brno, Czech Republic).
Hotchkiss (1995) Effect of surgical removal of subcutaneous tumors on survival of rats. J Am Vet Med Assoc; 206: 1575-1579.
O'Malley (2005) Clinical Anatomy and Physiology of Exotic Species, Structure and Function of mammals, birds, reptiles and amphibians. Elsevier, Saunders.
Quesenberry, Carpenter (2012) Ferrets, Rabbits, and Rodents Clinical Medicine and Surgery. Elsevier.
