Zastrupitve konj z nevarnimi rastlinami: glavni vzrok so lakota in dolgčas
(09.07.2014) Pašna sezona je že v visokem razmahu. Večini lastnikov konj se dobro zaveda, da je pri prehodu na pašo potrebno biti posebej pazljiv glede površin, da se pri živalih preprečijo možni pojavi kolik.
Žal pa so konji na paši podvrženi tudi zdravstvenim težavam zaradi zastrupitev z nevarnimi rastlinami.
Kljub splošnemu mnenju se konji ne znajo zmeraj samodejno izogibati zanje strupenim rastlinam. Za razliko od njihovih prostoživečih vrstnikov, se je pri udomačenih konjih že zelo izgubil naravno prirojen čut za izbiranje primerne krme in se izraža le v okrnjeni obliki. Mladi konji se učijo izključno od starejših predstavnikov v čredi katere rastline so užitne in katerim se je priporočljivo izogibati.
Predvsem konji, ki nimajo omogočenih vsakodnevnih izhodov na pašo so podvrženi da bodo zagrabili za vsako zeleno bilko. Fenomen je še močneje izražen pri zvedavih, požrešnih, zdolgočasenih ali zelo lačnih predstavnikih.
Prav tako ima preveliko število živali na premajhnem pašniku oziroma slabo obrasla ali nekvalitetna pašna površina za posledico napačne odločitve konja pri izbiranju krme. Posledice takih napak so žal kar prepogosto fatalne, saj lahko že izjemno majhne količine strupenih rastlin vodijo do resnih zdravstvenih težav ali celo do smrti.
Situacijo še poslabša dejstvo, da so klinični znaki zastrupitve pogosto nespecifični ter so odvisni tudi od konstitucije konja. Odvisno od vrste strupene rastline se pogosto pojavljajo splošni nemir, blago tresenje, različne motnje koordinacije ali pojav šepanja. Prav tako so za zastrupitve značilni in pogosti znaki zastrupitve krči, kolike, driske, dihalne stiske, znojenje, apatija ali spremembe sluznic.
Najboljši ukrep lastnika za preprečevanje zastrupitev je seveda predhodno preverjanje pašnika za konjem strupenimi rastlinami na njegovi površini ali v bližnji okolici. Redno je treba pregledati vso pašno površino ter rastline, ki bi utegnile biti nevarne za zdravje konj odstranjevati skupaj s koreninami.
Posebno pozornost je priporočljivo nameniti vrtnim grmovnicam, kot so tisa, pušpan, rododendron ali bršljan, saj se ti pogosto nahajajo v bližini pašnikov ali ograd. Prav tako se pogosto podcenjuje učinke bukev in hrastov, ki služijo za senco na pašnikih. Za konja je namreč nevaren odmerek že 500 gramov njihovega lubja, listov ali plodov. Nujno je treba odstraniti tudi akacije, saj ima lahko že 150 gramov letalne posledice za konja.
Nevarnost lahko predstavlja celo les za ograjevanje pašnika v primeru, da se alternativno uporabi les robinije namesto običajnega tropskega lesa. Obvezno je konjem tudi treba preprečiti dostop do skalnega grinta, škrlatnega naprstca, zajčjega maka, črnega zobnika, jesenskega podleska, šmarnice, ligustra, krvavega mlečnika ali pikastega mišjaka.
Anke Klabunde, aid.de
