ZBRANOST - osnove biomehanike, 2. del
(08.12.2016) V prejšnjem prispevku smo govorili o porazdelitvi teže konja med gibanjem v naravi in pod jahačem. Če od konja zahtevamo, da nosi dodatno težo in ga podvržemo težkim treningom, ga moramo na to pripraviti.
Le tako bo lahko kljub delu ohranjal svoje zdravje. Naučiti ga moramo, da težišče premakne bolj proti zadnjemu delu telesa in tako poveča nosilno funkcijo zadnjih nog. Te namreč lažje prenesejo dodatne obremenitve, ne da bi pri tem utrpele dolgoročno škodo.
Konj, ki pri svojem gibanju bolj obremenjuje zadnje noge, sprednje pa razbremeni, je zbran. Da lahko konj doseže premik težišča, mora nekoliko spremeniti svojo držo, pri čemer bistveno vlogo igra njegov hrbet.
V svojem bistvu je zbranost zgolj sprememba položaja hrbtenice. Če želi zadnje noge bolj obremenjevati, jih mora postavljati bolj pod sebe , da lahko tako prevzamejo več teže.
Avtor fotografije: Andreja Šink
Spodvita medenica
Pozicijo zadnjih nog konj spremeni tako, da nekoliko upogne hrbtenico v ledveno-križničnem sklepu, s čimer spodvije medenico. Ledveno-križnični sklep je stičišče med zadnjim ledvenim vretencem in križnico. Konjeva hrbtenica je razmeroma rigidna in med vretenci ne omogoča večjega obsega gibanja v smeri gor-dol.
Če izvzamemo vrat in rep, je ledveno-križnični sklep najbolj gibljiv sklep v hrbtenici, saj je sposoben največjega upogiba oziroma fleksije v tej smeri. V neposredni bližini tega sklepa, na začetku križnice, se na hrbtenico pripenja medenica. Sprememba v položaju ledveno-križničnega sklepa bo torej vplivala na položaj medenice.
Ta bo ob fleksiji ledveno-križničnega sklepa spodvita, zadnje noge pa bodo tako postavljene bolj pod telo. Potrebno je poudariti, da do fleksije ne pride v sklepu med medenico in križnico (ta sklep je razmeroma negibljiv), temveč gre za premik v sami hrbtenici.
Dvig hrbta in korena vratu
Poleg spremenjenega položaja zadnjih nog spodvita medenica za seboj potegne še eno pomembno posledico. Da bi jo bolje razumeli, se moramo za trenutek ustaviti pri anatomiji. Konjeva glava in vrat predstavljata skoraj 10% celotne telesne teže.
Če bi ju konj prenašal naokoli samo s pomočjo mišic, bi bilo to energijsko precej neučinkovito, zato si pomaga na drugačen način.
Od zatilja do konca križnice poteka dolga hrbtno-tilna vez. Sestavljena je iz dveh delov, ki skupaj tvorita funkcionalno enoto. Hrbtno-tilno vez si lahko poenostavljeno predstavljamo kot elastiko, ki pomaga pri nošenju glave.
Ko konj spodvije medenico zaradi upogiba ledveno-križničnega sklepa, se elastika napne, hrbet pa se dvigne. Zadnje noge so sedaj bolj pod konjem, hrbet je v fleksiji. Zadnja stopnja zbranosti nastopi, ko konj dvigne koren vratu, s čimer vrat dobi tipično elegantno obliko, ki je značilna za zbrane konje.
Napeta hrbtno-tilna vez, dvig korena vratu ter sproščene mišice zatilja povzročijo, da konj glavo nosi nekoliko drugače kot v naravnem stanju. Tilnik predstavlja najvišjo točko, čelna linija pa je rahlo pred vertikalo.
Pravilna drža glave je zgolj posledica spremenjene pozicije nog in dviga hrbta. Zbiranje se torej ne začne pri drži glave, tam se konča.
Vloga mišic
Spremembe v drži konj doseže s pomočjo mišic. Aktivacija pravilnih mišic je bistvenega pomena za doseganje zbranosti. Mišice se pripenjajo na kosti in s krčenjem povzročajo gibanje sklepov v določeni smeri. Vzemimo za primer komolčni sklep, ki se lahko iztegne ali upogne.
Ena mišica oziroma skupina mišic bo skrbela za upogibanje (m. biceps brachii), druga pa za iztegovanje (m. triceps brachii). Kadar se biceps aktivno krči, mora biti triceps pasiven in obratno, saj le tako lahko naredimo gib.
Konjev hrbet sicer vsebuje veliko število sklepov, vendar si ga lahko predstavljamo kot funkcionalno enoto, ki se lahko upogne ali iztegne. Poenostavljeno lahko mišice, ki delujejo na hrbet, razdelimo na dve skupini: tiste, ki se nahajajo nad vretenci - zgornja veriga mišic, in tiste pod njimi - spodnja veriga mišic.
Pod mišice zgornje verige prištevamo zgornje mišice vratu (m. rhomboideus in m. trapezius) ter hrbtne mišice (predvsem m. longissimus dorsi). Spodnjo verigo mišic sestavljajo trebušne mišice (predvsem m. rectus abdominis), globoke ledvene mišice (iliopsoas kompleks), ter mišici, ki se nahajata pod korenom vratu, m. scalenus in m. longus colli.
Avtor skice: Katja Porenta
Iztegnjen in upognjen hrbet
Konj lahko hrbet iztegne, lahko pa ga upogne. Konj hrbet iztegne tako, da napne zgornjo verigo mišic. Hrbtne mišice in mišice zgornjega vratu so torej aktivne, mišice spodnje verige pa so pasivne.
Konj, ki se nosi na tak način, potuje z visoko dvignjeno glavo, hrbet ima usločen, zadnje noge pa so daleč izpod telesa. Obratno sliko dobimo, kadar nosi konj hrbet upognjen in so aktivne mišice spodnje verige.
Trebušne mišice in mišice ledvenega predela se aktivno krčijo, hrbtne in zgornje vratne pa so sproščene. Konj, ki se giba na ta način, je zbran, hrbet ima bolj okroglo obliko, zadnje noge pa so postavljene bolj pod telo.
Konj torej zbranost doseže tako, da aktivira globoke ledvene mišice, ki omogočajo, da spodvije medenico, pri tem pa jim pomagajo trebušne mišice. Aktivni morata biti tudi m. scalenus in m. longus colli, ki dvigneta koren vratu in konju omogočita pravilno držo vratu. Pogoj za aktivno delovanje teh mišic so sproščene mišice zgornjega vratu in hrbtne mišice.
Mišice zgornje verige so debelejše in močnejše kot mišice spodnje verige. Anatomska pozicija teh mišic nad vretenci konju omogoča, da jih aktivno uporablja z manj truda in energije kot mišice spodnje verige.
Konju je torej lažje napeti zgornje mišice kot spodnje. Zaradi tega je učenje zbranosti in zbrano gibanje fizično zelo naporno. Da se mišice spodnje verige okrepijo in da se konj navadi na drugačno držo, je potreben čas in reden trening, zato zbranosti od konja ne moremo zahtevati prezgodaj in tudi ne na silo. Česa se je pri učenju zbranosti potrebno izogibati, si bomo pogledali v naslednjem prispevku.
Če na kratko povzamemo:
- Konj prenese težo na zadnje noge tako, da s pomočjo trebušnih in ledvenih mišic spodvije medenico in noge postavi bolj podse
- Hrbet je zaradi aktivnih mišic spodnje verige in pasivnih mišic zgornje verige v fleksiji - dvignjen
- Mišici scalenus in longus colli dvigneta koren vratu
- Tilnik postane najvišja točka, čelna linija je rahlo pred vertikalo
Avtor skice: Katja Porenta
Katja Porenta EEBW
Katja je manualna terapevtka za konje, ki pomaga konjem z gibalnimi težavami in konjem v postopku rehabilitacije po poškodbi. Njena strast je poleg tega tudi izobraževanje jahačev in lastnikov konj, zato redno organizira predavanja in delavnice na temo zdravja konj. Za dodatne informacije je na voljo na 031 572 770, lahko pa jo poiščete tudi na Facebooku – Equine Bodywork Katja Porenta.
Katja Porenta
