Talna krma je pomembna za zdravje konjevih zob

Kljub temu, da pogosto dvigujejo glave v oprezanju za morebitnimi nevarnostmi, se pasejo in prehranjujejo skoraj izključno s sklonjeno glavo. Udomačenji konji, predvsem tisi, ki veliko časa preživijo v hlevu pa živijo občutno drugačno življenje. Iz tega razloga pogosto prejmejo večje količine energetsko bogatih žit, ki so hitro prebavljiva. Vlakninska krma jim je ponujena razprostrta po tleh ali v mrežah.

Tako drugačna krma, ki običajno ne zahteva veliko žvečenja in jo konji zauživajo v fiziološko neugodni pozi z dvignjeno glavo, pogosto povzroča težave z zobmi v moderni konjereji.

Dva para sekalcev v ustni votlini konja sta ostra ter tako namenjena oprijemu in trgajnu rastlinskega stebla. V zadnjih delih čeljusti se nahajajo ploščati kočniki, premolarji in molarji. Ti drobijo krmo s stranskim gibanjem čeljusti. Zaradi ožje spodnje čeljustnice je potrebno stransko gibanje, s čimer se enakomerno obrabljajo zgornji molarji. Če zobje niso enakomerno obrablejni, na njih nastanejo kavlji, konice in ostri robovi.  

Krma divjih konj je običajno bolj groba in s tem zahteva daljše premike čeljusti. Prostoživeči kopitarji, kot so zebre ali konji Przewalski izjemno redko razvijejo lateralne ostrine na kočnikih, ki se pojavljajo pri domačih konjih. Razlog za to je tudi v strukturno revni krmi domačega konja, ki jo je enostavneje zaužiti z manj žvečenja in s krajšimi žvekalnimi gibi.

Takšna vrsta prehrane zahteva redno zobozdravstveno oskrbo z brušenjem ostrih robov in konic. V daljšem časovnem obdobju ima tudi hranjenje iz krmišča, kjer morajo konji držati nenaravno dvignjeno glavo, za posledico neenakomerno sklepanje zobnih površin ter njihovo nepravilno obrabo.

Za večino udomačenih konj pa prehranjevalni sistem po modelu njihovih divjih sorodnikov ni zmeraj dolgoročno izvedljiv pa čeprav bi to pomenilo manj zobozdravstvenih težav. Zaradi tega je potrebno zobovje domačih konj enakrat do dvakat letno pregledati in izvesti potrebne korekture. Najbolje pa se je v vsakem primeru čim bolj izogibati dvignjenim krmiščem ter tako voluminozno krmo kot močna krmila ponuditi konjem čim bližje tlem.

Anke Klabunde, aid.de