Po 100 letih ujetništva smo dobili vpogled v zadnje zares divje konje na svetu

Genom so primerjali z genomi 28 udomačenih konj z namenom omogočanje detajlnega vpogleda v ogroženo vrsto, tako v preteklosti kot v sedanjosti. Študija je bila objavljena v publikaciji “Current Biology”.

V 1870ih letih so zadnji zares divji konji na svetu, znani pod imenom Przewalski konji, živeli v azijskih stepah Mongolije in Kitajske. Do 60ih let 20. stoletja pa ti konji niso več bili prosti.  

Preživele so le populacije v ujetništvu, katerih vrste so štele le še okoli ducat v divjini ulovljenih predstavnikov in najverjetneje štirih udomačenih konj. Ob pomoči velikih pobud za ohranitev vrste trenutna populacija Przewalski konj šteje več kot 2.000 predstavnikov, četrtina od teh pa že živi na rezervatih za ponovno naselitev v divjini.

„Novost našega pristopa je v dejstvu, da nismo raziskovali le genomske raznolikosti do današnjega dne preživelih predstavnikov Przewalski konj, temveč smo pod drobnogled vzeli tudi njihovo preteklo genomsko raznolikost, kar so nam omogočili muzejski primerki,“ poudarja Ludovic Orlando iz centra za geogenetiko danske univerze University of Copenhagen’s Natural History Museum.

Tako so strokovnjaki lahko ocenili genetski vpliv več kot 100 let življenja v ujetništvu prej te nekoč kritično ogrožene živalske vrste. Genetski dokazi pomagajo pri reševanju dolgotrajne debate o evoluciji konja in v obzir zajema odnose med divjimi in domačimi konji.

Predniki Przewalski konj in udomačeni konji so ostali povezani s prenašanjem genov še dolgo po njihovem razhajanju pred okoli 45.000 leti, poročajo znanstveniki. Njihove populacije so se mešale tudi po začetnih udomačitvah s strani ljudi pred okoli 5.500 leti.

„Pravzaprav smo dokazali tudi, da so so domači konji ob začetku udomačevanja v začetkih 20. stoletja bistveno prispevali nekaterim linijam Przewalski konj,“ dodaja Orlando. „Dejstvo nakazuje, da niso vse linije preživelih Przewalski konj enakovredne predstavnice genetske baze divjih konj.“  

Znanstveniki so ugotovili, da se poglavitne genske razlike med domačim in divjim konjem navezujejo na metabolizem, srčne napake, mišična krčenja, reprodukcijo, obnašanje in signalne poti. Dokazali so tudi, da je zadnjih 110 let ujetništva pustilo pečat na Przewalski konjih v obliki nizke genetske raznolikosti in povečanega parjenja v sorodstvu, v nekaterih primerih pa tudi v veliki genetski podobnosti z domačimi predstavniki.

Vendar obstajajo tudi dobre novice – kljub ekstremnemu upadu populacije Przewalski konj vse kaže na to, da si bo populacija opomogla in je še zmeraj dovolj genetsko raznolika. Tako ostaja upanje tudi za druge ogrožene populacije živali, ki se borijo s podobnimi demografskimi težavami.   

Publikacija

Sarkissian CD, Ermini L, Schubert M, Yang MA, Librado P, Fumagalli M, Jónsson H, Bar-Gal GK, Albrechtsen A, Vieira FG, Petersen, B, Ginolhac A, Seguin-Orlando A, Magnussen K, Fages A, Gamba C, Lorente B, Polani S, Steiner C, Neuditschko M, Jagannathan V, Feh C, Greenblatt CL, Ludwig A, Abramson N, Zimmermann W, Schafberg R, Tikhonov A, Sicheritz-Ponten T, Willerslev E, Marques-Bonet T, Ryder OA, McCue M, Rieder S, Leeb T, Slatkin M, Orlando L (2015): Evolutionary genomics and conservation of the endangered Przewalski's horse. CURR BIOL. doi.org/10.1016/j.cub.2015.08.032.