Odpadlo listje je v zmernih količinah varno za konja

Iz prehransko fiziološkega stališča je suho listje za zdravo žival  označeno kot neškodljivo, seveda le, če ne vsebuje tudi listja strupenih rastlin. V divjini se tudi prostoživeči konji v jesenskih obdobjih prehranjujejo z listjem in odpadlim sadjem.

Kljub temu pa velja, kot za skoraj vse stvari v življenju, tudi tukaj pravilo, da je strup odvisen od količine. Za razliko od sodobnih domačih konj imajo namreč divji ekvidi na prostosti na voljo velike pašne površine na katerih lahko brez težav najdejo številne alternative za prehranjevanje.

Domač konj običajno nima te sreče. Ko ne dobi zadosti sena in je lačen, lahko poje tudi velike količine odpadlega listja. Ob tem pa je seveda tudi način reje živali pomemben faktor. Dolgčas poveča radovednost predvsem pri mladih živalih in zmanjšuje naravno plahost pred nepoznanimi rastlinami in neužitnimi sadeži.    

Medtem ko so za vitalnega in prehransko primerno oskrbljenega konja majhne količine listja varne pa je potrebna pazljivost glede zaužitih količin listja pri konjih z metabolnimi boleznimi in tistih, ki so dovzetni za kolike.   

Glede vprašanje z odpadlim sadjem je situacija pogosto bolj kritična. Že majhne količine fermentiranega sadja na pašniku lahko sprožijo pojav prebavnih motenj.

Lešniki običajno ne predstavljajo podobnih težav, saj se jih zaradi trdih lupin konji izogibajo. Kljub temu pa ugotovitev ne velja za orehe, katerih še zelena lupina je mehkejša. Ta vsebuje taninske kisline, ki imajo neugoden vpliv na prebavila in lahko povzročijo diarejo. Včasih so te lupine še plesnive, kar lahko dodatno pomeni zastrupitev in posledične nevrološke krče.    

Konji posenej občutljivo reagirajo tudi na brinje, kar pomeni, da so že v majhnih količinal lahko zanje usodne.

V nasprotju je želod v majhnih količinah celo zdravilen za konje in je v zadnjem času celo že sestavina v industrijsko pripravljenih krmnih mešanicah zanje.

Anke Klabunde, aid.de