Jesenske pršice so velika nadloga pašnim živalim

Travne pršice imajo najraje nizko rastje ter se zadržujejo na travnih bilkah in drugih zelenih rastlinah blizu tal. V letnem času, ko se temperature tal spustijo pod 16°C, se ličinke povzpnejo po travah ter tako kot paraziti čakajo primernega gostitelja, žival ali človeka.

Ličinke se pretežno prehranjujejo s celično tekočino in limfo površinskih plasti kože, redko pa tudi s krvjo. Klinična slika infestacije z jesenskimi pršicami se na primer pri konju kaže kot brezdlačna mesta na glavi, nogah in po hrbtu, predvsem na podsedelnem delu. Koža je pordela, pojavljajo se tudi pustule in kruste, sočasno z močnim srbežem in izpadanjem dlake.

Pri izjemno masivnih okužbah s pršicami lahko pri rejni živini prihaja celo do krčev in napadov, podobnim epilepsiji. Slina ličink je tudi možen povzročitelj alergijskih reakcij, posledice stalnega vnetja pa so lahko tudi perzistentne kožne zatrdline in brazgotine, ki težave povzročajo predvsem na sklepih nog.

Ličinke imajo šest okončin ter so okrogle in svetlo rumene do opečnato rdeče obarvane. Kot majhne pike v velikosti 0,2 do 0,3 mm se naselijo na koži. Za prepoznavanje infestacije včasih koristi, da pacientu na kožo položimo bel papir, kjer se bodo ličinke zbrale ter se nam tako prikazale.

Kot preventiva se priporočajo redni kontrolni pregledi kože. V primeru, da so škodljivci odkriti v začetni fazi se jih namreč enostavno odstrani z uporabo ostre žlice ali britvice. Ob tem pomaga tudi temeljito čiščenje z milnico in izpiranje z večjimi količinami čiste vode.

Za zdravljenje nastalih lezij je najbolje uporabiti jodove tinkture ali cinkova mazila. Kot podporna terapija se priporoča še dodajanje prehranskih mineralnih dopolnil z vsebnostjo cinka, bakra in selena, lahko pa se poslužujete tudi homeopatske terapije za povečevanje odpornosti imunskega sistema. V posebej hudih primerih mora žival obvezno pregledati veterinar.