Dušikova gnojila tudi proti ličinkam parazitov

Pašniki predstavljajo za mnoge konje najpomembnejši vir krme skozi večji del leta. S pašnjo pokrijejo prehranske potrebe po energiji in beljakovinah, prav tako pa dobijo konji na ta način v telo tudi življenjsko pomembne minerale in mikroelemente. Ta preskrba seveda deluje le v primeru, da so tudi rastline zadostno preskrbljene z vsemi potrebnimi minerali. Zaradi tega je uravnoteženo gnojenje pašnikov za konje posebej pomembno.

Za določanje osnovnih potreb pašnikov po fosforju, kaliju, magneziju in apnu je priporočljivo, da se najmanj vsaka tri leta pregleda vzorec tal. Z rezultati analize se pridobijo smernice za gnojenje in dodajanje omenjenih hranil v priernih razmerjih.

Izmed dušičnih gnojil se je za gnojenje konjskih pašnikov kot najprimernejši izkazal apneni dušik, saj deluje počasi in enakomerno. Z njim se predvsem podpira rast listnatih nizkih trav, ki zagotavljajo gost in odporen travnik ter na ta način omogočajo bolj čvrsto podlago za hojo živali.

Visoka vsebnost aktivnega apna povzroča kosmičenje glinenih delcev v površinski plasti tal ter tako omogoča manjšo zbitost podlage in boljše prehajanje deževnice v spodnje sloje. Zaradi tega se podlaga po deževju hitro osuši in ponovno postane lažje prehodna.

Že od ekdaj se apneni dušik koristno uporablja na konjskih pašnikih, vendar predvsem zaradi stranskega, proti parazitarnega učinka. V kratkem reaktivnem času, ko se nahaja na površini pašnika, uniči številne ličinke črevesnih zajedalcev, ki so zmeraj prisotne na pašnikih ter bi brez težav preživele tudi hujše zime.

Ne le na teh, vendar pa predvsem na konjskih pašnikih, kjer se blato živali navadno ne pobira ampak se ga porazeli po površini, se priporoča uporaba apnenega dušika za gnojenje. Idealni letni čas za posutje pašnika je v zgodnji pomladi, v času cvetenja forzicije (marec in april). Uporabljajo se količine med 300 in 400 kg gnojila porazdeljenega po hektarju osušene trave. V tem letnem času se prebujajo in postajajo aktivne tudi ličinke, ki so zaradi tega še posebej občutljive na delovanje apnenega dušika.

Do ponovnega prigona živali je zaradi varnosti potrebno počakati tri do štiri tedne, po tem času se na površini ne smejo več videti ostanki gnojila.

Anke Klabunde, aid.de