Ambrozija se širi po srednji Evropi

Mednarodna raziskovalna ekipa, ki jo je vodil Franz Essl z Oddelka za botaniko in biodiverziteto Univerze na Dunaju, je v nedavni raziskavi ugotovila, da se omenjena rastlina zaradi njej ugodnih klimatskih sprememb izjemno širi ter posledično povzroča hujše obremenitve okolja z alergenim cvetnim prahom.

Predvideno je, da se bo poraščenost z ambrozijo do leta 2050 celo početverila.

Rezultati raziskave so bili objavljeni v pretekli izdaji strokovne revije „Nature Climate Change“.

Prenos rastlin in živali med kontinenti je nenamerna posledica globalizacije. Nekatere od teh neavtohtonih vrst pa na novih območjih povzročajo tudi težave, v primeru ambrozije so te že močno napredovale.

Omenjena vrsta se je po Evropi v zadnjih letih že močno razrasla, naseljuje se na polja in sočasno povzroča izgube v poljedelstvu. Še hujša posledica razrasti pa izvira iz njenega visoko alergenega cvetnega prahu, ki v poletnih mesecih alergikom povzroča hujše zdravstvene težave, ki lahko vodijo do astme.  

Ambrozija je zmagovalec boja z globalizacijo in klimatskimi spremembami

Mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Univerze na Dunaju je predvidela razširjanje ambrozije po Evropi z obzirom na predvidene klimatske spremembe do leta 2050. Ugotovitve kažejo, da se bo obremenitev s cvetnim prahom ambrozije do sredine 21. stoletja početverila.

Glavni vzroki zanjo so klimatske spremembe in do sedaj še nedokončano naseljevanje zanjo primernih habitatov, pojasnjujejo strokovnjaki in poudarjajo, da se bo amrozija zaradi toplejšega podnebja selila tudi v višje ležeče pokrajine, kjer ji je do sedaj bilo še prehladno.

Zajezitev nadaljnega razrasta je še mogoča

Rezultati raziskave poudarjajo potrebo za pravočasen boj proti težavnim vrstam. Od januarja 2015 je v veljavo stopila uredba EU, katere cilj je zaustavljanje nadaljne širitve vnesenih neavtohtonih vrst z ostrim zatiranjem in karantenskimi ukrepi. V primeru razrasta ambrozije  so potrebni ukrepi že znani in vključujejo preprečevanje uvoza ambrozije z zemljo in drugimi semeni ter zatiranje obstoječih nasadov pred zrelostjo cvetnega prahu v poletnem času.  

Raziskavo v celoti lahko preberete v reviji „Nature Climate Change“:

Hamaoui-Laguel L. et al. (2015): Effects of climate change and seed dispersal on airborne ragweed pollen loads in Europe. In: Nature Climate Change.

DOI: 10.1038/NCLIMATE2652