Ambrozija se iri po srednji Evropi
(22.10.2015) Ambrozija se uvrča med rastline z najbolj alergenim cvetnim prahom. Vrsta je bila prineena iz Severne Amerike in se je v zadnjih desetletjih močno razirila tudi po srednji Evropi.
Mednarodna raziskovalna ekipa, ki jo je vodil Franz Essl z Oddelka za botaniko in biodiverziteto Univerze na Dunaju, je v nedavni raziskavi ugotovila, da se omenjena rastlina zaradi njej ugodnih klimatskih sprememb izjemno iri ter posledično povzroča huje obremenitve okolja z alergenim cvetnim prahom.
Cvetoča ambrozija
Predvideno je, da se bo poračenost z ambrozijo do leta 2050 celo početverila.
Rezultati raziskave so bili objavljeni v pretekli izdaji strokovne revije Nature Climate Change.
Prenos rastlin in ivali med kontinenti je nenamerna posledica globalizacije. Nekatere od teh neavtohtonih vrst pa na novih območjih povzročajo tudi teave, v primeru ambrozije so te e močno napredovale.
Omenjena vrsta se je po Evropi v zadnjih letih e močno razrasla, naseljuje se na polja in sočasno povzroča izgube v poljedelstvu. e huja posledica razrasti pa izvira iz njenega visoko alergenega cvetnega prahu, ki v poletnih mesecih alergikom povzroča huje zdravstvene teave, ki lahko vodijo do astme.
Ambrozija je zmagovalec boja z globalizacijo in klimatskimi spremembami
Mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Univerze na Dunaju je predvidela razirjanje ambrozije po Evropi z obzirom na predvidene klimatske spremembe do leta 2050. Ugotovitve kaejo, da se bo obremenitev s cvetnim prahom ambrozije do sredine 21. stoletja početverila.
Glavni vzroki zanjo so klimatske spremembe in do sedaj e nedokončano naseljevanje zanjo primernih habitatov, pojasnjujejo strokovnjaki in poudarjajo, da se bo amrozija zaradi toplejega podnebja selila tudi v vije leeče pokrajine, kjer ji je do sedaj bilo e prehladno.
Zajezitev nadaljnega razrasta je e mogoča
Rezultati raziskave poudarjajo potrebo za pravočasen boj proti teavnim vrstam. Od januarja 2015 je v veljavo stopila uredba EU, katere cilj je zaustavljanje nadaljne iritve vnesenih neavtohtonih vrst z ostrim zatiranjem in karantenskimi ukrepi. V primeru razrasta ambrozije so potrebni ukrepi e znani in vključujejo preprečevanje uvoza ambrozije z zemljo in drugimi semeni ter zatiranje obstoječih nasadov pred zrelostjo cvetnega prahu v poletnem času.
Raziskavo v celoti lahko preberete v reviji Nature Climate Change:
Hamaoui-Laguel L. et al. (2015): Effects of climate change and seed dispersal on airborne ragweed pollen loads in Europe. In: Nature Climate Change.
DOI: 10.1038/NCLIMATE2652