Gekoni poznajo svoj vonj
(21.02.2023) Raziskovalci z Univerze v Bernu so v novi eksperimentalni študiji dokazali, da lahko gekoni z jezikom razlikujejo svoj telesni vonj od vonja drugih vrst živali.
Rezultati kažejo, da imajo gekoni sposobnost socialnega sporazumevanja in so zato bolj inteligentni, kot so mislili doslej.
Samospoznavanje je sposobnost prepoznavanja dražljajev, ki prihajajo od nas samih. Ljudje kot tudi nekatere živali se lahko na primer vizualno prepoznamo v ogledalu.
Vendar se večinoma živali ne zanašajo predvsem na vid. Gekoni ter drugi kuščarji in kače z jezikom zaznavajo kemikalije drugih osebkov, imenovane feromoni.
Gekoni se na primer med plezanjem po steni večkrat ustavijo in iztegujejo jezik.
Na ta način lahko zaznajo morebitne partnerje ali tekmece. Toda ali gekoni poznajo tudi svoj vonj in se lahko prepoznajo po vonju?
V nedavni študiji, objavljeni v reviji Animal Cognition, so raziskovalci z Inštituta za ekologijo in evolucijo Univerze v Bernu ugotavljali, ali lahko tokehi, vrsta gekonov, prepoznajo kemikalije na koži, ki jih proizvajajo sami in ali jih lahko razlikujejo od kemikalij drugih gekonov istega spola.
Poskusi so potrdili, da gekoni to zmorejo.
V poskusih so se gekoni bolj zanimali za kožne kemikalije drugih osebkov kot za svoje. To kaže, da gekoni uporabljajo feromone za socialno komunikacijo.
Vonj gekona in poprove mete na vatiranih paličicah
Med poskusom so raziskovalci gekonom na vatiranih paličicah predstavili različne vonjave. Poleg njihovega lastnega vonja so bili to vonji drugih gekonov ali kontrolni vonji, kot sta voda in poprova meta.
Gekoni so se odzvali z dvema vrstama vedenja: po eni strani so iztegnili jezike v smeri vonja na paličici, po drugi strani pa v smeri okolja v ogradi.
Raziskovalci so to vedenje razumeli kot znak, da gekoni najprej zaznajo vonj na vatiranki in ga nato primerjajo s svojim vonjem na stenah ograde.
"Gekoni so morali s svojim vonjem primerjati pogosteje, ko so naleteli na vonj drugega gekona.
To kaže, da poznajo svoj vonj," pojasnjuje Birgit Szabo, glavna avtorica študije z Oddelka za vedenjsko ekologijo na Inštitutu za ekologijo in evolucijo Univerze v Bernu.
Poleg tega je ekipi v poskusu uspelo dokazati, da gekoni prepoznavajo in uporabljajo tudi vonj svojih iztrebkov, da se razlikujejo od drugih.
Gekoni na primer na svoje iztrebke odlagajo feromone, s katerimi označujejo svoje ozemlje. Tako kot številni sesalci imajo tudi gekoni izločke, s katerimi sporocajo svojo prisotnost.
Bolj družabni in inteligentni, kot so mislili doslej
Rezultati študije kažejo, da se gekoni lahko družabno sporazumevajo s kemikalijami iz kože in iztrebkov ter, da se s temi kemikalijami razlikujejo od drugih gekonov.
"Za kušcarje in plazilce na splošno velja, da so antisocialne prvinske živali. Priznati moramo, da so plazilci bolj družabni in inteligentni, kot se domneva," pravi Birgit Szabo.
"Plazilci in zlasti gekoni so idealni za raziskovanje temeljnih vprašanj o evoluciji družabnosti. Pri gekonih najdemo široko paleto družbenih struktur in habitatov.
To nam omogoča preučevanje medsebojne povezanosti spoznavanja, komunikacije in družbenega življenja znotraj majhne taksonomske skupine - in primerjave z drugimi, bolj oddaljenimi živalskimi skupinami, kot so sesalci in ptice," pravi Eva Ringler, profesorica in vodja oddelka za vedenjsko ekologijo na Univerzi v Bernu.
Publikacija
Szabo, B., Ringler, E. Geckos differentiate self from other using both skin and faecal chemicals: evidence towards self-recognition? Anim Cogn (2023).
