Ponovni razmislek o upravljanju populacij v ivalskih vrtovih
(09.01.2025) Do sedaj so se ivalski vrtovi izogibali presekom tevila ivali z zaviranjem in kontroliranjem njihovega razmnoevanja.
Raziskovalci zdaj pozivajo k spremembi paradigme: ivalski vrtovi bi lahko ohranili svoje plemenske populacije, povečali ozavečenost o izzivih ohranjanja ter izboljali dobrobit ivali in svoj ogljični odtis, če bi ivalim omogočili naravno razmnoevanje in izločili presene ivali.
Za razliko od ivali v naravi ivali v ivalskih vrtovih ne omejuje pomanjkanje hrane ali plenilci, zato lahko posamezniki ivijo veliko dlje kot v naravi. To predstavlja izziv za ivalske vrtove, saj so zaradi tega njihove omejene zmogljivosti za rejo ivali pod pritiskom.
Zato tevilni ivalski vrtovi iz logističnih in finančnih razlogov omejujejo vzrejo ivali. Drugi ivalski vrtovi so z izločanjem odvečnih ivali tvegali odziv javnosti: Pred desetimi leti je izločitev Mariusa, zdrave dveletne irafe, sproila mednarodno razpravo o tem, kaj naj ivalski vrtovi storijo s svojimi presenimi ivalmi, pri čemer je bilo veliko ljudi razburjenih zaradi zamisli o evtanaziji zdravih ivali.
Staranje populacij v ivalskih vrtovih
V nedavni politični izjavi, ki jo je pripravila Univerza v Zürichu, raziskovalci trdijo, da razirjena uporaba kontracepcije spreminja starostni profil in dobrobit ivalskih populacij - in to ne na bolje.
Brez rojstev so odrasle ivali prikrajane za enega od svojih najosnovnejih evolucijskih nagonov, pravi Marcus Clauss, glavni avtor poročila. Sčasoma se populacije v ivalskih vrtovih tudi starajo, kar ogroa eno od temeljnih načel ivalskih vrtov: ohranjanje samozadostnih populacij.
Odvečnih ivali pogosto ni mogoče premestiti drugam, saj so ivalski vrtovi polno zasedeni, za ponovno naselitev ivali v naravo pa so potrebni posebni programi izpustov in razpololjivost primernih habitatov.
Avtorji se zavzemajo za načrtno in spotljivo izločanje presenih ivali, ne pa za omejevanje razmnoevalne sposobnosti ivali v ivalskih vrtovih. To je racionalen in odgovoren pristop k upravljanju populacij v ivalskih vrtovih. e več, taken pristop lahko ivalskim vrtovom poleg ohranitvenega poslanstva pomaga izpolnjevati tudi izobraevalno poslanstvo, dodaja Clauss.
Izobraevanje javnosti o naravnem ivljenjskem ciklu
Vsako leto ivalske vrtove po vsem svetu običe več kot 700 milijonov ljudi, pravi soavtor Andrew Abraham z Univerze Aarhus. ivalski vrtovi imajo neverjetno prilonost, da oblikujejo razumevanje javnosti o smrtnosti ivali in naravnih procesih. Vendar pa ivalski vrtovi s tem, ko smrt prestavljajo na obrobje, ohranjajo nerealna pričakovanja o ivljenju v divjini.
Vendar pa so ivalski vrtovi ključnega pomena tudi za ohranjanje narave. e danes tevilnim ivalskim vrstam grozi izumrtje, v prihodnjih desetletjih pa jih bo verjetno e več. Bistveno je, da ivalski vrtovi vzdrujejo reprodukcijsko aktivne populacije, skupaj z osebjem v ivalskih vrtovih, ki je izkueno v skrbi za mlade ivali. Ne potrebujemo zbirke geriatričnih ivali in veterinarjev, ki se ukvarjajo s paliativno oskrbo, dodaja Abraham.
Lastna oskrba z mesom izboljuje ogljični odtis
Zaradi povečanega tevila rojstev bo treba odvečne ivali v ivalskih vrtovih izločiti, kar je lahko tudi bolj okoljsko trajnostna praksa. Tako lahko neki ivalski vrt v Nemčiji svoje mesojede ivali hrani z do 30 % mesa ivali iz lastne ustanove, s čimer zmanja svoj ogljični odtis in potrebo po komercialno zaklanih ivalih.
Čeprav izločanje karizmatičnih sesalcev pogosto sproi polemike, dokazi kaejo, da je javno mnenje bolj uravnoteeno, kot ga prikazujejo mediji. ivalski vrtovi so odgovorni za izobraevanje obiskovalcev o resničnosti ivljenja in smrti pri upravljanju ivalskih populacij, pravi Clauss. Transparentna komunikacija lahko pomaga spremeniti dojemanje javnosti in uskladiti staliča z dolgoročnimi in trajnostnimi pristopi.
Publikacija
M. Clauss, M. Roller, M.F. Bertelsen, C. Rudolf von Rohr, D.W.H. Müller, C. Schiffmann, M. Kummrow, D. Encke, S. Ferreira, E.S. Duvall, C. Maré, A.J. Abraham. Zoos must embrace animal death for education and conservation. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 30 December 2024