Zalotili smo jih: netopirji izkoriščajo zvok kopulirajočih muh za pomoč pri iskanju hrane

Muhe, ki so le sedele ali hodile po stropu pri netopirjih niso izzvale plenilskega nagona. To je prvi eksperimentalni dokaz, kako je parjenje samo po sebi lahko nevarno.

Parjenje je nevarno opravilo, saj je pozornost za ostale pomembne dogodke v okolici navadno zmanjšana. Zaradi tega je trajanje akta parjenja navadno zelo kratkodrajno.

Že pred približno 100 leti so znanstveniki trdili da so živali v času kopulacije v večji nevarnosti, da jih bodo odkrili in posledično pojedli plenilci. Kljub temu pa je opravljenih presenetljivo malo opazovanj, ki bi to hipotezo potrjevala.

Ti primeri vključujejo študije pri vodnih insektih, kot so postranice (Amphipoda) in vodni drsalci (Gerridae) pa tudi kopenskih insektih, kot so avstralske kobilice, ki so jih preiskovali v nedavni študiji. Ugotovljeno je, da imajo večjo možnost, da jih plenilec poje pogosteje med parjenjem v primerjavi s posameznimi osebki iste vrste.

Ob zmanjšani pozornosti tudi počasneje odreagirajo s poletom ter so navadno bolj opazni za plenilca, kar skupaj povečuje tveganje, da bodo ljubimci s krili postali lahek plen. Stefan Greif in kolegi z Max Planck Inštituta za ornitologijo so sedaj zagotovili eksperimentalni dokaz za ta fenomen.

Opazovali so skupnost hišnih muh in resastih netopirjev v govejem hlevu blizu mesta Marburg v Nemčiji ter analizirali videoposnetke gibanja skoraj 9000 muh.

Ugotovili so, da muhe v nočnem času redko letijo, navadno le sedijo ali hodijo po stropu. Iskanje tako mirnih muh je za netopirje s pomočjo eholokacije je skoraj nemogoče, saj je rahel eho insekta skoraj popolnoma prekrit z močnim odbojem zvoka okolice, kar naredi muhe skoraj „nevidne“.

Tak scenarij se popolnoma spremeni, ko samec muhe najde primerno partnerico za paritev. Posledična kopulacija je pri muhah glasen dogodek, saj samec proizvaja širokopasovne brneče zvoke, ki jih slišijo netopirji.

Okoli pet odstotkov mušjih parov so med kopulacijo napadli netopirji in jih v večini primerov tudi pojedli (v času štiriletnega opazovanja je bilo celo napadenih 26% parov muh med kopulacijo).

Da bi pridobili dokaze, da je dejansko zvok, ki ga muhe proizvajajo med parjenjem tisti, ki jih naredi vidne za netopirja, so raziskovalci pod strop objekta izobesili mrtve in tihe pare muh v pozicijo, v kateri se navadno parijo.

Take pozicije namreč omogočijo večjo odbojno površino za eholokacijo netopirja v primerjavi s posamezno muho. Kljub temu pa jih netopirji niso nikdar napadli.

Šele, ko so znanstveniki predvajali netopirjem posnetek kopulacijskega zvoka muh, so netopirji poskušali napadati zvočnike. V skladu s temu ugotovitvami Stefan Greif povzame rezultate preiskave z enostavnim rekom: „seks ubija“.

Originalni članek:

Björn M. Siemers, Eva Kriner, Ingrid Kaipf, Matthias Simon and Stefan Greif
Bats eavesdrop on the sound of copulating flies.Current Biology, objavljeno na spletu, 23. junija 2012.