Zebrine pohodne poti – zmeraj po spominu

Vegetacija po poti in njeno kratkoročno uživaje ima na izbiro poti manjši vpliv. Tako poročajo nemški strokovnjaki, ki so izsledke raziskave objavili v publikaciji Proceedings of the Royal Society B. Iz tega razloga so pohodne poti velikih sesalcev, kamor spadajo tudi zebre, veliko manj fleksibilne, kot se je predvidevalo.

Gre za velik spektakel: vsakoletno potuje v južni Afriki na tisoče gnujev, gazel in zeber v ritmu deževnih in sušnih obdobij do novih pašnikov in nazaj. V iskanju zadostnih površin hranilnih pašnikov prehodijo kopenski sesalci ogromne površine. Kako pa živali vedo, kam?

Dr. Chloe Bracis, strokovnjakinja Centra za biotsko raznovrstnost in klimo in nemškega Senckberga je ugotovila, da pri zebrah pot pogojujejo v preteklosti zbrane informacije. Zebre namreč potujejo na lokacije, kjer se je v preteklosti izkazalo, da so bile najboljše okoljske razmere.

Kot kompas jim služi spomin na pogoje na cilju, ki pa jih dosežejo šele na koncu poti. Kratkoročne informacije o lokalnih razmerah po poti, ki so pomembne drugim živalim, ki migrirajo na dolge razdalje, so pri izbiri poti za zebro manj pomembne.

Za namen raziskave je dr. Bracis s sodelavci simulirala potovanje zeber, ki je od novembra in decembra v letih 2007 in 2008 potekalo od  Okavangodelte in Botsvane do južnih travnikov v Makgadikgadi ter je bilo dolgo okoli 250 kilometrov.

Strokovnjaki so preverili dva mehanizma in sier so preverili možnost orientiranja po trenutni vegetaciji in prehranskih virih, ki so jih srečevale na svoji poti ter možnost izbiranja ciljnih točk glede na vedenje, kakšno vegetacijo bodo predvidoma našle na določenih območjih mesece kasneje na svojem popotovanju. Za drugo možnost je podlaga spomin o izkušnjah, ki so jih zbirale pretekla leta.

Simulacije so nato primerjali s podatki o dejanskih poti zeber, ki so jih zbirale druge raziskovalne ekipe s pomočjo GPS ovratnic. Drug model simulacije, kjer so se zebre orientirle po spominu, se je dejanskemu cilju živali približal kar štirikrat bolj, kot model o sprotnem odločanje za pot.

Kljub temu pa je sprotno zaznavanje izjemno pomembno. Druge raziskave so namreč pokazale, da se ne njihovi podlagi živali najverjetneje odločajo o trenutku za pot ter hitrosti popotovanja, vsekakor pa ne končnega cilja.  

Popotvanja zeber bi lahko zaradi klimatskih in okoljskih sprememb v južni Afriki bila hudo motena. Že leta 2004 je bila odstranjena ograja, ki je po podatkih raziskave iz 60ih let dokazano blokirala migracijsko pot zeber.

Publikacija

Bracis, C., Mueller, Th. (2017): Memory, not just perception plays an important role in terrestrial mammal migration. Proceedings of the Royal Society B, doi: 10.1098/rspb.2017.0449