Zakaj pingvini prehodijo velike razdalje
(28.12.2016) Na obali Antarktike nobena kolonija pingvinov ne ivi izolirano. Cesarski pingvini se nenehno gibajo po kontinentu in se medsebojno parijo.
S taknim ivljenjskim načinom oblikujejo enotno populacijo, ki naseljuje celoten juni kontinent. Kljub temu, da se posamezniki za iskanje paritvenih partnerjev in vzgojo mladičev običajno vračajo na svoj rodni kraj, določen dele posameznikov migrira ter se naseli skupaj z drugimi kolonijami.
Po ugotovitvah mednarodne raziskovalne ekipe se na ta način zagotavlja genetsko meanje. Rezultati omenjene tudije so bili nedavno objavljeni v prestini publikaciji Nature Communications.
Celotna skupnost cesarskih pingvinov je sestavljena iz ene populacije, ki se razširja po celotnem polu
V mednarodni raziskavi, kjer so sodelovale Francija, Avstrija, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Norveka, Monako in ZDA, so strokovnjaki analizirali velike genomske podatkovne baze cesarskih pingvinov z namenom pridobivanja genetske strukture te vrste ter boljega razumevanja migracij med estimi kolonijami. Nekatere kolonije namreč na obali Antarktike ivijo v medsebojnih razdaljah tudi do 8.000 kilometrov.
Ko mladi pingvini prvič zapustijo kolonijo, kjer so bili izvaljeni, e pred iskanjem paritvenega partnerja dve do tri leta migrirajo. Z neposrednim opazovanjem določene kolonije so raziskovalci ugotovili, da se 15 do 20 odstotkov mladičev ne vrne več v svojo rodno kolonijo.
Nekateri sicer ne preivijo potovanja, raziskave pa so potrdile, da jih okoli 5 odstotkov najde novo kolonijo, kateri se za zmeraj pridruijo. Občasno so strokovnjaki lahko zabeleili tudi zmanjevanje tevila predstavnikov v določeni koloniji.
Do sedaj se je predvidevalo, da so dejstvo pogojevale slabe razmere za preivetje in poviana smrtnost, sedaj pa se je izkazalo, da obstaja tudi monost, da si je veliko predstavnikov poiskalo drugo kolonijo.
Ker so cesarski pingvini na vrhu antarktične prehranjevalne verige, so posebej občutljivi na klimatske spremembe in tako sluijo tudi kot pomemben indikator za občutljivi antarktični ekosistem. Dosedanji modeli za ocenjevanje niso upotevali monosti migracij posameznikov med kolonijami. S tega staliča je potrebno uvesti posodobljene modele za natančno ocenjevanje usode cesarskih pingvinov.
Nova tudija razkriva, da lahko vsaka posamezna kolonija črpa in veliko večjega genetskega rezervoarja kot se je do sedaj predvidevalo in zaradi tega dejstva se pingvini tudi enostavneje prilagajajo spremembam v okolju.
Pravzaprav je celotna vrsta pingvinov sestavljena iz ene samcate koherentne populacije, zaradi česar je meanje med kolonijami velika prednost, saj je raznolikost genetskega materiala po besedah sodelujočih strokovnjakov osnova za evolucijo.
Ker cesarski pingvini antarktičnega kontinenta ne morejo samostojno zapustiti ima globalno segrevanje zanje e posebej drastične posledice. Če se bodo klimatske spremembe nadaljevale s trenutnim tempom, morda pingvini ne bodo imeli zadosti časa, da se spremembam ustrezno prilagodijo.
Publikacija
Robin Cristofari, Giorgio Bertorelle, André Ancel, Andrea Benazzo, Yvon Le Maho, Paul J. Ponganis, Nils Chr Stenseth, Phil N. Trathan, Jason D. Whittington, Enrico Zanetti, Daniel P. Zitterbart, Céline Le Bohec & Emiliano Trucchi (2016) Full circumpolar migration ensures evolutionary unity in the Emperor penguin. Nature Communications, 7, 11842. Published online: 14 June 2016doi:10.1038/ncomms11842
http://www.nature.com/ncomms/2016/160614/ncomms11842/abs/ncomms11842.html