Zakaj pingvini prehodijo velike razdalje

S takšnim življenjskim načinom oblikujejo enotno populacijo, ki naseljuje celoten južni kontinent. Kljub temu, da se posamezniki za iskanje paritvenih partnerjev in vzgojo mladičev običajno vračajo na svoj rodni kraj, določen delež posameznikov migrira ter se naseli skupaj z drugimi kolonijami.

Po ugotovitvah mednarodne raziskovalne ekipe se na ta način zagotavlja genetsko mešanje. Rezultati omenjene študije so bili nedavno objavljeni v prestižni publikaciji Nature Communications.  

V mednarodni raziskavi, kjer so sodelovale Francija, Avstrija, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Norveška, Monako in ZDA, so strokovnjaki analizirali velike genomske podatkovne baze cesarskih pingvinov z namenom pridobivanja genetske strukture te vrste ter boljšega razumevanja migracij med šestimi kolonijami. Nekatere kolonije namreč na obali Antarktike živijo v medsebojnih razdaljah tudi do 8.000 kilometrov.

Ko mladi pingvini prvič zapustijo kolonijo, kjer so bili izvaljeni, še pred iskanjem paritvenega partnerja dve do tri leta migrirajo. Z neposrednim opazovanjem določene kolonije so raziskovalci ugotovili, da se 15 do 20 odstotkov mladičev ne vrne več v svojo rodno kolonijo.

Nekateri sicer ne preživijo potovanja, raziskave pa so potrdile, da jih okoli 5 odstotkov najde novo kolonijo, kateri se za zmeraj pridružijo. Občasno so strokovnjaki lahko zabeležili tudi zmanjševanje števila predstavnikov v določeni koloniji.

Do sedaj se je predvidevalo, da so dejstvo pogojevale slabše razmere za preživetje in povišana smrtnost, sedaj pa se je izkazalo, da obstaja tudi možnost, da si je veliko predstavnikov poiskalo drugo kolonijo.

Ker so cesarski pingvini na vrhu antarktične prehranjevalne verige, so posebej občutljivi na klimatske spremembe in tako služijo tudi kot pomemben indikator za občutljivi antarktični ekosistem. Dosedanji modeli za ocenjevanje niso upoštevali možnosti migracij posameznikov med kolonijami. S tega stališča je potrebno uvesti posodobljene modele za natančno ocenjevanje usode cesarskih pingvinov.

Nova študija razkriva, da lahko vsaka posamezna kolonija črpa in veliko večjega genetskega rezervoarja kot se je do sedaj predvidevalo in zaradi tega dejstva se pingvini tudi enostavneje prilagajajo spremembam v okolju.

Pravzaprav je celotna vrsta pingvinov sestavljena iz ene samcate koherentne populacije, zaradi česar je mešanje med kolonijami velika prednost, saj je raznolikost genetskega materiala po besedah sodelujočih strokovnjakov osnova za evolucijo.

Ker cesarski pingvini antarktičnega kontinenta ne morejo samostojno zapustiti ima globalno segrevanje zanje še posebej drastične posledice. Če se bodo klimatske spremembe nadaljevale s trenutnim tempom, morda pingvini ne bodo imeli zadosti časa, da se spremembam ustrezno prilagodijo.

Publikacija

Robin Cristofari, Giorgio Bertorelle, André Ancel, Andrea Benazzo, Yvon Le Maho, Paul J. Ponganis, Nils Chr Stenseth, Phil N. Trathan, Jason D. Whittington, Enrico Zanetti, Daniel P. Zitterbart, Céline Le Bohec & Emiliano Trucchi (2016) Full circumpolar migration ensures evolutionary unity in the Emperor penguin. Nature Communications, 7, 11842. Published online: 14 June 2016

doi:10.1038/ncomms11842

http://www.nature.com/ncomms/2016/160614/ncomms11842/abs/ncomms11842.html