Za umiranje tjulnjev je kriv virus influence

Živali z različnih področij so pregledali na nemških Inštitutih za patologijo v Hannovru, Inštitutu za raziskovanje kopenskih in morskih divjih živali (ITAW) in Raziskovalnem centru za pojav infekcij in zoonoz (RIZ).

Raziskave iz prejšnjega tedna so zaenkrat potrdile, da so poginule živali obolevale za pljučnicami. Ob tem so sočasno s pljučnimi zajedavci bile dokazane tudi bakterije, kot so streptokoki. Virus kuge, ki je bil odgovoren za povečane pogine tjulnjev v letih 1988/89 in 2002, tokrat ni bil dokazan.

Vendar pa so strokovnjaki tokrat pri velikem deležu živali potrdili prisotnost virusa influence. V prihodnjih tednih bodo narejene še dodatne preiskave za razjasnitev virusnih lastnosti. Število poginulih živali je zaenkrat še manjše kot v omenjenih primerih kuge.

Poleti so prav tako o povečani smrtnosti tjulnjev poročali na Danskem in Švedskem, takrat je bil virus influence dokazan pri šestih živalih.

Predstavniki lokalnih organizacij za zaščito obale in narodnih parkov so pripravljeni v primeru dodatnega povečanje pogina tjulnjev reagirati v skladu s planom za preprečevanje širjenja bolezni, ki so ga razvili v sodelovanju z mednarodnimi oblastmi in inštituti.

Ta določa program za hitro in učinkovito odstranjevanje poginulih živali z namenom preprečevanja širjenja bolezni za celotno obalno območje. Na podlagi pregleda in ocen strokovnjakov pa zaenkrat populacija tjulnjev Severnega morja zaradi nedavnih poginov še ni v navarnosti.

„Predvidevamo, da je širjenje gripe naraven pojav. Naši naravni parki so območja, kjer dovoljujemo in želimo uveljavljanje naravnih življenjskih procesov. Tukaj velja zakon 'pusti naravi, da je naravna'.

Narava pa ne zajema le cvetočih travnikov in velikih jat ptic med letom, ampak je del narave tudi pogin živali,“ pojasnjuje dr. Detlef Hansen, vodja uprave naravnih parkov.

Tjulnji, ki živijo na območju Danske, Nemčije in Nizozemske oblikujejo enotno populacijo. V letu 1900 je tukaj živelo okoli 37.000 predstavnikov vrste. Število se je drastično znižalo predvsem na račun lova na okoli 4.000 tjulnjev v letu 1974.

Po zaščiti območja in prepovedi lova se je populacija ponovno občutno povečala in si opomogla tudi po obsežnih poginih v letih 1988 in 2002 v le nekaj letih. Trenutno se ocenjuje, da na območju živi okoli 40.000 tjulnjev.