Šimpanzi, ki zgodaj vstajajo, obirajo najboljše sadeže

Na zastavljeno vprašanje so poskušali odgovoriti strokovnjaki za evolucijsko antropologijo z Inštituta Max-Planck. Vodja projekta Karline Janmaat je s svojo ekipo ugotovila, da šimpanzi svoja gnezda zgradijo vzdolž bližnjega drevesa s plodovi za zajtrk v primeru, da proizvaja ta sadeže, ki se hitro kvarijo in jih tekom dneva radi jedo tudi druge živali.

Ob tem so znanstveniki dokazali, da so se šimpanzi za dobre sadeže pripravljeni tudi prej vstajati. Pogosto zapustijo gnezda še v temi, kljub času lova leopardov, da so na lokaciji za dober zajtrk pred vsemi drugimi. Ob tem svoj pohod do drevesa začnejo toliko prej, kolikor dalj od gnezda se nahaja drevo.

Vsi tropski sadeži namreč niso enako priljubljeni med živalmi. Določena sadna drevja so obrana veliko hitreje kot druga ali pa so njihovi sadeži zreli in užitni krajši čas.

Na podlagi tega so strokovnjaki za evolucijsko antropologijo proučevali, zakaj si šimpanzi zagotovijo priljubljene in le kratek čas dosegljive sadeže, kot so na primer smokve, medtem ko druge sorte sadja sproščeno uživajo čez ves dan.  

Za svojo študijo so 275 dni opazovali pet samic v zahodnoafriškem nacionalnem parku Tai na Slonokoščeni obali.

V opazovanem obdobju se pojavljajo le tri slabše donosna sadna obdobja. Ekipa raziskovalcev je dokumentirala, kako so živali preživljale noči ter kje in kako so pridobivale hrano.

Ob tem so ugotovili, da šimpanzi svoja gnezda pogosto zapustijo že pred sončnim vzhodom, posebej v primerih, ko si za zajtrk želijo hitro pokvarljivo sadje ter so drevesa z njimi bolj oddaljena od mesta prenočitve.

„Vznemirljivo je bilo opazovati matere in njihove otroke, kako so se ob sončnem vzhodu prebijali skozi gozd, previdno in pozorno na poti do smokev za zajtrk.

Pet dni v tednu so svoja gnezda zapustili že pred sončnim vzhodom, ko so vse gozdne živali še spale,“ pove Karline Janmaat: „vendar je postalo še bolj zanimivo: ko so bile smokve bolj oddaljene od prenočišča, so vstali še hitreje, da so na cilj prispeli pred svojimi tekmeci!“

Znanstveniki so ugotovili tudi, da so šimpanzi svoja gnezda pogosteje zgradili neposredno na poti do ciljnega sadnega drevesa v primeru, da je to obrodilo hitro pokvarljive sadeže.

Redno so beležili, kdaj so šimpanzi zapuščali gnezda ter kje so se ta nahajala in podatke obdelali glede na sovpadanje z vrsto sadja in lokacijo drevesa, ki so ga šimpanzi obiskovali. Opazno je ob tem bilo tudi, da vremenske razmere in lakota šimpanzov nista igrala odločilne vloge.

Strokovnjaki so ugotovili, da prostoživeči šimpanzi zajtrk gleda časa, lokacije in vrste sadja načrtujejo zelo fleksibilno, na podlagi različnih informacij, ki jih skupaj pretehtajo. „Ko sem sledil šimpanzom v gozd sem pogosto imel občutek, da vedo veliko več kot jaz, kar mi je vsaj delno potrdila tudi študija.

Preden si naredijo gnezda za spanje imajo namreč že plan za pot do drevesa, kjer bodo zajtrkovali,“ pojasnjuje Christophe Boesch, vodja oddelka za primatologijo na inštitutu.

Aktualna študija dokazuje, da človeku podobne opice uporabljajo kognitivne mehanizme za pridobivanje prednosti pred tekmeci predvsem v obdobjih, ko je na razpolago manj kvalitetne hrane.

Neugodne življenjske razmere kompenzirajo tako, da so kot prvi na mestih s posebej kvalitetno in energetsko hrano. Podobni mehanizmi so predvidoma igrali vlogo tudi pri človekovih prednikih, ki so morali uživati čim več sezonskih kvalitetnih hranil, kot so zrelo sadje, meso z živalskih kadavrov ali naplavljenih vodnih živali.