Na lovu za imuniteto proti HIV strokovnjaki analizirajo genom zamorske mačke

Kje imajo opice prednost pred človekom in kaj se lahko glede tega sklepa v medicinskem smislu? Za iskanje odgovora na vprašanje se je zbrala mednarodna skupina strokovnjakov, ki je dešifrirala genom etiopske zamorske mačke.

Od infekcije živali do globalne nadloge – od zgodnjih 80ih let je virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV) zahteval že okoli 39 milijonov človeških življenj. Neterapirana okužba z virusom HIV vodi do pridobljene imunske oslabitve, ki jo poznamo pod imenom AIDS. Oboleli pacienti umirajo za običajno nedolžnimi infekcijami zaradi svojega oslabljenega imunskega sistema.

Pri večini afriških opic predhodni virus ne povzroča hujših obolenj. Kakšno prednost imajo te živali pred ljudmi in kakšne vzporednice lahko morda iz tega povleče medicina? Za pridobivanje odgovorov na ta vprašanja se je zbrala mednarodna ekipa raziskovalcev, ki je  dešifrirala genom etiopske zamorske mačke.

Že pred 10 leti so znanstveniki lahko dokazali, da se je humani virus HIV razvil iz opičjega virusa. Najverjetneje so se prebivalci Afrike izhodiščno okužili pred okoli 100 leti z virusom SIV (virus opičje imunske pomanjkljivosti - simian immunodeficiency virus) preko prehranjevanja z inficiranim mesom šimpanzov.

Opazovanje različnih sevov SIV in izračuni na podlagi mutacijskih stopenj so pokazali: afriški primati so nosilci virusa že okoli 32.000 do 78.000 let. „Desettisočletja sta se gostitelj in parazit prilagajala eden drugemu,“ pojasnjuje član raziskovalne ekipe z Inštituta za eksperimentalno patologijo, doc. dr. Schmitz. „Posledica uspešne ko evolucije je, da okužba z virusom SIV pri večini primatov ne povzroča imunske pomanjkljivosti.“

Upanje znanstvenikov je, da bodo z boljšim razumevanjem procesov sočasnega razvoja lahko pripomogli pri preprečevanju škodljivih učinkov HIV pri človeku ter tako prispevali k postavitvi temeljev za nove oblike terapij.

Pod vodstvom dr. Wesley Warren iz washingtonskega McDonnell Genome Institute so sekvencirali genetski material vzorčnega organizma, etiopske zamorske mačke (Chlorocebus aethiops sabaeus), ki predstavlja s SIV najpogosteje naravno okuženo vrsto in je na povzročitelja tudi popolnoma odporna. Razvozlan genom in in začetne analize so sedaj omogočile nastanek pomembne podlage za boljše razumevanje virusne odpornosti pri primatih.

Ekipa, ki so jo sestavljali strokovnjaki z inštitutov za eksperimentalno patologijo, evolucijo in biodiverziteto, je v genskem zapisu zamorskih mačk iskala transpozone, torej odseke DNK, ki lahko spreminjajo svojo pozicijo in število v genomu.

Ugotovili so, da je vsaj 48 odstotkov celotnega genskega materiala sestavljeno iz takih genov. Ker transpozoni posebej pripomorejo k novim kombinacijam genetskih značilnosti, običajno igrajo pomembno vlogo v postopku evolucije zamorske mačke.

Rezultati projekta so bili objavljeni v renomirani spletni publikaciji „Genome Research“ in so prav tako objavljeni v novembrski tiskani verziji.