Letna bilanca 2014 WWF o zaščitenih živalskih vrstah

Poročilo WWF, imenovano „Living Planet Report 2014“ kaže, da so se števila spremljanih predstavnikov iz vrst sesalcev, ptic, plazilcev, dvoživk in rib od sedemdesetih let razpolovila. Kljub temu pa obstajajo tudi pozitivne novice: sinji kit in tiger sta le imela koristi zaradi zaščitenih območij. Tudi predstavnikov zobra je v zahvalo ponovnemu naseljevanju več, nekoč skoraj iztrebljen brkati ser (Gypaetus barbatus) pa ponovno naseljuje Alpe.

„Omenjeni primeri poudarjajo, da človek ni sposoben le povzročanja težav, temveč v rokah drži tudi rešitve zanje,“ pojasnjuje Andrea Johanides, predstavnica organizacije WWF.

Poraženci v 2014:

Afriški slon: V preteklih treh desetletjih so se številke živečih predstavnikov afriških slonov občutno povišale, pri čemer gre zahvala tudi delu organizacije WWF. Trenutno povečan divji lov pa ponovno ogroža omenjene uspehe. Samo od pričetka preteklega leta je najmanj 20.000 slonov bilo žrtev brezobzirnih kriminalcev, ki so se odločili ukrasti njihove okle. Divji odlov tako že od leta 2010 zahteva večje število žrtev od novorojenih slonov z naravno reprodukcijo ter tako močno ogroža populacije.

Severni beli nosorog: Številčno stanje pred izumrtjem ogrožene vrste severnega belega nosoroga se je ponovno zmanjšalo. S smrtjo samca Suni v letu 2014 v Keniji je najverjetneje poginil poslednji reprodukcijsko sposoben samec te podvrste nosoroga na svetu. Tako ostaja na Zemlji le še šest predstavnikov severnega belega nosoroga.

Mrož: konec septembra 2014 je na Aljaski prišlo do nenavadnega pojava, ki je pokazal dramatične učinke podnebnih sprememb na Arktiki: na obali je eden ob drugem ležalo 35.000 mrožev. Običajno te živali počivajo na ledenih ploščah. Zaradi hitrejšega raztapljanja ledenih površin Arktike v letu 2014 so mroži tako bili prisiljeni ostajanja na celini.

Bonobo: Kot pri drugih vrstah človeku podobnih opic je tudi življenjski prostor bonobov (pritlikavih šimpanzov) zaradi poseka dreves občutno skrčen ter so predstavniki vrste zaradi divjega lova ogroženi. Nacionalni park Salonga v Afriki velja kot zadnje varno pribežališče teh miroljubnih opic.

Žal pa tudi tukaj vedno bolj pustošijo organizirane tolpe divjih lovcev, ki služijo na račun nelegalne preprodaje mesa bonobov ali sirot umorjenih staršev. Kmalu bo morda dostop do skoraj nedotaknjenega naravnega rezervata še enostavnejši. Kongovske oblasti so namreč del površine nacionalnega parka predale v koncesijo podjetjem za pridobivanje nafte.

Lipan: Zmeraj bolj jih ogroža uničevanje njihovega življenjskega prostora. Lipani, ki so znani predvsem po svojem vonju, ki je podoben timijanu, spadajo v družino postrvi. Za drstenje potrebujejo plitva prodišča, ki pa jih je zaradi zmeraj pogostejšega utrjevanja bregov rek že težko najti. Prav tako imajo za naravno razmnoževanje grozljive posledice številne nove hidroelektrarne, ki povzročajo hitre dvige in padce vodne gladine. Na mnogih področjih so lipani preživeli le na račun umetne naselitve.

Zmagovalci 2014:

Sinji kit: Največja populacija sinjih kitov na južni polobli je deležna še boljše zaščite. Čilske oblasti so namreč pred državno obalo razglasile zaščitno območje na površini 70.000 hektarjev. Več sto sinjih kitov namreč prihaja vsako leto v zaliv Corcovado z namenom vzgajanja mladičev. Že od leta 2005 se organizacija WWF trudi za zaščito območja. Na svetu živi še okoli 25.000 sinjih kitov, od teh jih le okoli 1.400 naseljuje južno poloblo.    

Tiger: Danes živi še okoli 3.200 tigrov v 13 azijskih državah, manj od 300 teh na Tajskem. Divji lov, ilegalna preprodaja in uničevanje življenjskega prostora predvsem zaradi gradnje obsežnih cest in jezov so „kralja džungle“ pripeljali na rob izumrtja. WWF si je zastavila cilj za podvojitev števila živih tigrov do leta 2022. Prvi uspehi se kažejo v Nepalu, kjer se je številčno stanje povišalo za 63%. Prav tako je projekt WWF na tajsko-burmanski meji prinesel vesele novice o naraščaju.

Skat vrste manta: V letu 2014 sta bili sprejeti dve mednarodni regulativi CITES konvencije in Bonnske konvencije, ki bi morali pomagati pri izboljšanju zaščite te impozantne vrste rib, ki so ogrožene predvsem zaradi velikega povpraševanja po njihovih izdelkih v tradicionalni kitajski medicini. Mante lahko zrastejo do dolžine 9 metrov. Precej so občutljive tudi na prekomeren ribolov, saj se parijo le vsaki dve leti, ko imajo navadno le enega potomca.    

Zober (evropski bizon): Na pobudo WWF in organizacije „Rewilding Europe“ so v lanskem maju naselili 20 evropskih bizonov na romunskih Karpatih. Veliki prežvekovalci bi naj v gorovju, ki ga naseljujejo tudi medvedi in volkovi, našli svoj novi dom. Ambiciozen projekt ponovnega naseljevanja bi naj dolgoročno pomagal preživetju vrste, ki je bila iztrebljena za 200 let. Skupno sedaj živi okoli 3.400 zobrov v prosti naravi.

Bradati ser: Tudi v tem primeru se poročila o uspehu nanašajo na lokalne projekte za ponovno naselitev: v letu 2014 so bili opaženi mladiči bradatega sera v narodnem parku Visoke Ture (Hohetauern) v Salzburgu in na avstrijskem koroškem. Trenutno je Avstrija s 24 predstavniki rekorderka v številu teh ptic, katerih premer kril lahko doseže tudi do 3 metrov. Tako so se izpolnile želje sodelavcev v projektu, kjer se je vključil tudi WWF, za rešitev vrste, ki je že bila iztrebljena.