Invazivne vrste se pospešeno razširjajo po vsem svetu

Mednarodna ekipa raziskovalcev je ugotovila, da se število novo ugotovljenih invazivnih vrst v preteklih desetletjih neustavljivo povečuje. Trenutno se dnevno po vsem svetu odkrije 1,5 novih neavtohtonih vrst za določena področja.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Nature Communications.

Sicer je že dalj časa znano dejstvo, da se število živali, ki so zaradi človeškega vpliva naseljene na nova območja, v zadnjih desetletjih povečuje. Kljub temu pa je bilo nejasno, ali smo že dosegli vrh ledene gore.

Ekolog in soavtor študije, Franz Essl, ima odgovor: „Pri vseh skupinah organizmov na vseh kontinentih se število invazivnih vrst v zadnjih 200 letih zvišuje. V mnogih primerih je stopnja vnosa trenutno najvišja. Razen pri skupinah sesalcev in rib nismo prišli do nikakršnih ugotovitev, ki bi kazale na upadanje trenda. Posledično bomo v prihodnje morali računati na povečanje invazije.“

Rezutlate je zbrala mednarodna ekipa 45 strokovnjakov. Vzpostavili so podatkovno bazo z datumi prvih opažanj vrst na določeni regiji izven njenega domačega območja. Baza vsebuje nad 45.000 takšnih ugotovitev o več kot 16.000 različnih vrstah in s tem tvori osnovo za analiziranje časovnega širjenja invazivnih vrst v preteklih desetletjih.  

Strokovnjaki so dokazali, da je 37 odstotkov prvih opažanj bilo zabeleženih v zadnjih desetletjih (1970 – 2014). Največ novih invazivnih vrst, določenih v posameznem letu dni, je bilo 585, kar odgovarja več kot 1,5 invazivne vrste, dnevno ugotovljene po svetu.

Avtorji ob tem pojasnjujejo, da prva opažanja neavtohtonih vrst v mnogih primerih niso natančno poznana, zaradi česar konkretna številka ne odraža dejanskega stanja bioinvazije. Ugotovljeni trendi občutno variirajo med različnimi skupinami organizmov, kar lahko pogosto pripisujemo človekovemu delovanju. Dokazan je namreč bil močan porast prvih odkritij rastlin v 19. stoletju, kar je najverjetneje povezano s stopnjevanjem hortikulture. Mnogi drugi organizmi, kot so žuželke, školjke ali alge, kažejo visok porast po letu 1950, kar sovpada s povečevanjem mednarodnega trgovanja.

Neverjetno večanje števila invazivnih vrst pa prinaša obsežne posledice, ker te zatirajo avtohtone vrste in jim zmanjšujejo in spreminjajo naravni življenjski prostor. Sočasno postopoma prihaja do globalne homogenizacije flore in faune, saj si biološke skupnosti po vem svetu postajajo zmeraj podobnejše in tako se izgubljajo regionalne razlike.

Na svetovni ravni obstaja veliko zakonov in sporazumov, katerih namen je zaustavljanje širjenja invazivnih vrst. Nedavna študija kaže, da prizadevanja za zaustavitev nadaljnega širjenja novih vrst niso bila dovolj učinkovita, da bi ostala v koraku z globalizacijo. Tako je nujno potrebno vzpostavljanje učinkovitejših ukrepov za izvajanje preprečevanja na vseh ravneh.

Publikacija

H. Seebens, T. M. Blackburn, E. Dyer, P. Genovesi, P. E. Hulme, J. M. Jeschke, S. Pagad, P. Pyšek, M. Winter, M. Arianoutsou, S. Bacher, B. Blasius, G. Brundu, C. Capinha, L. Celesti-Grapow, W. Dawson, S. Dullinger, N. Fuentes, H. Jäger, J. Kartesz, M. Kenis, H. Kreft, I. Kühn, B. Lenzner, A. Liebhold, A. Mosena, D. Moser, M. Nishino, D. Pearman, J. Pergl, W. Rabitsch, J. Rojas-Sandoval, A. Roques, S. Rorke, S. Rossinelli, H. E. Roy, R. Scalera, S. Schindler, K. Štajerová, B. Tokarska-Guzik, M. van Kleunen, K. Walker, P. Weigelt, T. Yamanaka, F. Essl, "No saturation in the accumulation of alien species worldwide", Nature Communications

Doi 10.1038/ncomms14435