Infekcija z Echinococcus multilocularis pri živalih

EFSA (European Food Safety Authority) je objavila strokovno mnenje o okužbi z Echinococcus multilocularis, trakulji, ki povzroča bolezen imenovano ehinokokoza pri divjih in domačih mesojedih, kot so lisice in psi. Ljudje, ki bi uživali vodo ali hrano, kontaminirano z E. Multilocularis so prav tako v nevarnosti za okužbo, ob tem pa je bolezen lahko usodna!

19. februar 201616.02.2016

. . .

Uradno mnenje je organizacija podala na podlagi večletnih raziskav v sodelovanju z Združenimi narodi in Evropsko komisijo. Med osnovne ugotovitve spadajo sledeče:

Rdeča lisica je glavni gostitelj za E. multilocularis v Evropi, zaradi česar bi se monitoring moral usmeriti nanje.
Za namene monitoriranja in poročanja bi bilo potrebno epidemiološka območja začrtati neodvisno od političnih meddržavnih mej.
Poročanje bi moralo zajemati predvsem vrsto E. multilocularis - povzročitelja najhujše oblike bolezni pri ljudeh – namesto splošnega poročanja o vseh predstavnikih vrst Echinococcus
Diagnostične metode za detekcijo bolezni pri živalih bi morale biti standardizirane po vsej Evropski uniji.

E. multilocularis se endemsko pojavlja v vzhodni Franciji, južni Nemčiji ter po določenih območjih Švice in Avstrije, infekcije pa so zabeležili tudi v drugih državah.

Časovnica:

EU je uzakonila regulativo o preventivnih zdravstvenih ukrepih za zatiranje infekcije z E. multilocularis pri psu leta 2011.

Za države, ki bi naj bile proste bolezni (Finska, Irska, Malta, Velika Britanija in od leta 2014 tudi Norveška) je obvezen monitoring in poročanje o pojavnosti E.multilocularis. Uredba bi naj bila revidirana v letu 2016.

EFSA strokovnjaki so te države članice podprli pri monitoriranju in poročanju ter zagotovili strokovno svetovanje Komisiji glede revidiranja uredbe. EFSA strokovnjaki so predvsem:

Predlagali standardiziran sistem za monitoring in poročanje o E. multilocularis. Zagotovili so tudi orodje za izračun zadostne velikosti vzorca ter omogočili dostop do informacij o zanesljivosti preiskav.
Analizirali strategije vzorčenja, zbiranja informacij in metod določanja povzročitelja, ki se uporabljajo v državah članicah.
Ocenili epidemiologijo bolezni, monitornih programov v Evropski uniji, vpliv na javno zdravstvo, učinkovitost zdravil, delovanje zdravljenja živali ter laboratorijske tehnike za detekcijo bolezni.
Izvedli pregled literature na omenjeno tematiko.

. . .